Čemu pa še ta spomin! Slika na moji steni je ostala; ona pa, katero tako čarobno predstavlja, in oni duhoviti mož, oni genij, ki jo je ustvaril, in vsi njihovi ‒ oba, vsi so se pogubili, potopili v nemirnih valovih burnega sveta.
I Goré spet gledam zaželjene, veselje mi rosi okó; oh, bo še kdo se spomnil mene?