Tožil je, da nima prave luči, da nima luči!« Prišla sta že skoro do hotela, obmolčala sta, a Mira se je naenkrat živahno spomnila še nečesa in rekla: »Ah, veš, ko zdaj tako mislim, se mi zdi, da je bila tista slika tudi v njegovi duši: polje, siva cesta in na njej popotnik sanjač deseti brat, romajoč po svetu. ‒ A ti razumeš to, ali ti čutiš to, kar jaz zdaj čutim?