nova beseda iz Slovenije
moški anketiranci (slika 35). | Slika | 35.Odstotki anketiranih moških | C |
starosti, namerava ostati brez otrok ( | slika | 36). Slika 36. | C |
ostati brez otrok (slika 36). | Slika | 36.Odstotki anketiranih moških | C |
posebno med ženskami (13,3 %) ( | slika | 37). Slika 37. | C |
ženskami (13,3 %) (slika 37). | Slika | 37.Odstotki anketiranih moških | C |
med tistimi z dvema otrokoma ( | slika | 38). Slika 38. | C |
z dvema otrokoma (slika 38). | Slika | 38.Odstotki anketiranih moških | C |
Razpredelnica 17 in 18 v dodatku | Slika | 39.Odstotki anketiranih moških | C |
tudi starejše ženske z otroki. | Slika | 40.Delež žensk, ki se izobražujejo | C |
majhne otroke, stare od 0 do 2 let ( | slika | 41) in se še izobražujejo, prevladujejo | C |
med vsemi najmanj izobražujejo ( | slika | 42) in to tem manj, čim starejše | C |
otroke, tj. stare 7 do12 let ( | slika | 43). Slika 41. | C |
stare 7 do12 let (slika 43). | Slika | 41.Delež žensk z najmlajšim otrokom | C |
Vir: Razpredelnica 19 v dodatku | Slika | 42.Delež žensk z najmlajšim otrokom | C |
Vir: Razpredelnica 19 v dodatku | Slika | 43.Delež žensk z najmlajšim otrokom | C |
zaposlenost žensk, lahko vidimo ( | slika | 44), da je njihova prisotnost | C |
za Slovenijo tako ne velja. | Slika | 44.Delež zaposlenih žensk za polni | C |
večinoma se gibljejo celo pod 10 % ( | Slika | 45).Za tako obliko zaposlitve | C |
precej manjšem obsegu kot prve. | Slika | 45.Delež zaposlenih žensk s skrajšanim | C |
število zelo majhno (6 oseb). | Slika | 46.Delež zaposlenih žensk z najmlajšim | C |
Vir: Razpredelnica 20 v dodatku | Slika | 47.Delež zaposlenih žensk z najmlajšim | C |
Vir: Razpredelnica 20 v dodatku | Slika | 48.Delež zaposlenih žensk z najmlajšim | C |
v anketi znatno podcenjena. | Slika | 49.Porazdelitev uteži v vzorcu | C |
, kar nam kaže tudi naslednja | slika: | Nekateri opredeljujejo dejavnost | C |
pridobivati in uporabljati znanje. | Slika | 1.1: Dejavnosti managementa v | C |
Razmerje med temi pojmi prikazuje | slika | 1.2. Učenje zajema torej tudi | C |
tudi v ugledu organizacije. | Slika | 1.2: Odnos med učenjem, izobražev | C |
znanje, individualno znanje | Slika | 1.3: Vrste znanja Klasičen pogled | C |
SLOJ PROJEKTNIH TEAMOV | Slika | 1.4: Hipertekst organizacije | C |
nadaljnjemu učenju v organizaciji. | Slika | 1.5: Dvosmerni pretok znanja v | C |
potrebne kakšne spremembe. Naslednja | slika | nam kaže okoliščine, v katerih | C |
vrednotenje in proces učenja. | Slika | 1.6: Proces vrednotenja učenja | C |
bi bili uspešni pri delu. | Slika | 1.7: Okolje, učenje in vrednotenje | C |
osebni razvoj sodelavcev. | Slika | 1.8: Ključne sestavine uspešnega | C |
kakšno znanje potrebujemo. | Slika | 1.9: Analiza povratnih informacij | C |
zunanji dejavniki, kot prikazuje | slika | 1.10. Izhajamo iz dosedanjega | C |
- izkušnje | Slika | 1.10: Management kot dinamičen | C |
dosežki, daje delu pomen. | Slika | 1.11: Učeče se vodstvo v spreminjajočem | C |
tri ravni managementa prikazuje | slika | 2.1. vrhovni (najvišji) management | C |
management prve ravni / izvedba | Slika | 2.1: Ravni managementa v podjetju | C |
ali tehničnimi znanji prikazuje | slika | 2.2. Slika 2.2: Ravni managementa | C |
znanji prikazuje slika 2.2. | Slika | 2.2: Ravni managementa in zanje | C |
in informacijskega - prikazuje | slika | 2.3. Preglednica 2.1: | C |
njenih posledic v izvedbi | Slika | 2.3: Povezanost izvedbenega, informacijskega | C |
človeških odnosih pa menijo, da | slika | preveč poenostavljeno vlogo socialnega | C |
biotehnologijo in nove materiale. | Slika | 3.1: Ključne tehnologije današnje | C |
in podobne prožne strukture | Slika | 3.2: Podjetniški pristop kot rezultat | C |
podjetništva (glej sliko 3.3). | Slika | 3.3: Sistemske predpostavke podjetništva | C |
zmanjšujejo število zaposlenih. | Slika | 3.4: ključne gibalne sile podjetniškega | C |
skupine, na primer managerji. | Slika | 3.5: Model podjetniških procesov | C |
je rezultat vrste okoliščin. | Slika | 3.6: Dejavniki verjetnosti uspeha | C |
isti ali podobni dejavnosti. | Slika | 3.7: Odločitev za podjetniško | C |
izvedljiva in poslovno donosna. | Slika | 3.8: Dinamični model podjetniškega | C |
še ni poslovna priložnost. | Slika | 3.9: Proces domišljanja in preverjanja | C |
panogo, kupce in konkurente. | Slika | 3.10: Običajne lastnosti oz. značilnosti | C |
Managers, Stirling, 1993. | Slika | 3.11: Ključni zadržki proti odločitvi | C |
ZRSZ, Ljubljana 1991, str. 3. | Slika | 3.12: Potreben premislek ob odločitvi | C |
Podjetnik, 10 (3), 2001, str.35 | Slika | 3.13: Smiselni koraki pri odločanju | C |
veljajo pravila o pripravi. | Slika | 3.14: Poslovni načrt kot začetek | C |
Rast in spremembe v podjetju | Slika | 3.15: Razvrstitev podjetij glede | C |
azvrstitev podjetij glede na rast | Slika | 3.16: Področja ključnih odločitev | C |
anciranja se z rastjo spreminjajo. | Slika | 3.17: Bistvo razvojne strategije | C |
so sicer po znesku večja. | Slika | 3.18: Vrste financiranja z rastjo | C |
kapital dinamičnih podjetij. | Slika | 3.19: Financiranje rasti podjetja | C |
in drugih investitorjev. | Slika | 3.20: Organizacija institucionalnega | C |
povezano z vrsto dejavnosti. | Slika | 3.21: Združevanje lastnosti novih | C |
poslovati z zunanjimi osebami. | Slika | 3.22: Prožna organiziranost sodobnega | C |
priložnosti v svojem podjetju. | Slika | 3.23: Spodbujanje notranjega podjetništva | C |
kulturi in stališčih ljudi. | Slika | 3.24: Modeli povezav med matičnim | C |
podporne ali pospeševalne mreže. | Slika | 3.25: Oblike pomoči podjetnikom | C |
malo gospodarstvo (PCMG). | Slika | 3.26: Organizacije, ki so vključene | C |
storitve in svetovalno pomoč. | Slika | 3.28: Lastnosti dobre podjetniške | C |
SPEŠEVALNA MREŽA ZA MALA PODJETJA | Slika | 3.27: Osnovni koncept slovenske | C |
nekdanji Vzhodni Nemčiji). | Slika | 3.29: Koristi podjetij od razvijanja | C |
tudi podjetja v inkubatorju. | Slika | 3.30: Koncept inkubatorskega sistema | C |
poslovne storitve) in podobno. | Slika | 3.31: Integrirana podjetniška | C |
zgrajene standardne objekte). | Slika | 3.32: Načrtna razporeditev dejavnosti | C |
takšno ali drugačno obnašanje. | Slika | 5.1: Vrednote in pojavne oblike | C |
pomemben je čas v kulturi; | Slika | 5.2: Od temeljnih podmen preko | C |
dežele so povezane med seboj. | Slika | 5.3: Od kulture posameznika do | C |
gospodarskih razmer ter primeri. | Slika | 5.4: Razvrstitev dežel po kulturah | C |
različnimi zunanjimi kulturami. | Slika | 5.5: Poslovanje čez meje kultur | C |
jezikovno izpopolnjevanje. | Slika | 5.6: Prehajanje iz ene kulture | C |
in vrednote udeležencev. | Slika | 6.1: Interesi udeležencev | C |
življenju, cenimo pa jih ne. | Slika | 6.2: Etični pritiski na managerje | C |
Managerji in etične dileme. | Slika | 6.3: Zakoni in etika | C |
poslovanja ne more zagotoviti. | Slika | 6.4: Tržišče in etika Slika 6 | C |
Slika 6.4: Tržišče in etika | Slika | 6.5: Etični relativizem Tržišče | C |
To je zagotovo res. | Slika | 6.6: Med absolutno etičnostjo | C |
obliko napisanega dokumenta. | Slika | 7.1: Proces planiranja kot proces | C |
organizaciji za določeno plansko obdobje ( | slika | 7.2).Šele z uskladitvijo vseh | C |
uresničimo (glej sliko 7.3). | Slika | 7.2: Planiranje organizacije | C |
planska in izvedbena sestavina. | Slika | 7.3: Členitev procesa dela na | C |
integracijo delov v celoto. | Slika | 7.4: Hierarhija planskih ciljev | C |
Gospodarsko predvidevanje Že | slika | 7.5 lepo kaže, da gospodarsko | C |
možne prodaje organizacije | Slika | 7.5: Vrste predvidevanja v organizaciji | C |
in donosno komercializacijo. | Slika | 7.6: Faze procesa tehnološkega | C |
celovitega planiranja, kot ga kaže | slika | 7.7. Z nje se dobro vidi, da se | C |
organizaciji (glej sliko 7.8). | Slika | 7.7: Shema sistema poslovnega | C |
Čas | Slika | 7.8: Štiri skupine vrst planiranja | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |