‒ Gospodje, na našo zemljo lega mrak. Hrvatska Krajina je mrtva pušča, s solzami orošena, doli plaka zemlja v sončni dan, a v noč ječe kresovi, plamen žari krvavordeč na mrtvi straži, plamen drhti, vzdihuje, a morje razpenjeno rjove ... Doli plakajo skale, zvesti levi v nemini podrhtevajo in trudni raji srše lasje.