cicero (256)

danes naš Marcus Tullius, naš	Cicero!	« vprašal je rektor ter se srpo	A
skrbnolični togi, to je slavni	Cicero;	za pet sto let mlajši mož, ki	A
gotovo toliko kakor ves slavni	Cicero.	Sedaj se predstavljajo štirje	A
znamenitega izreka, ki so ga uporabljali	Cicero,	Terencij, Vergil in drugi srečni	B
deorum (II 50, 126) tudi znani	Cicero	kakor tudi Vergil v epu Eneida	B
slavna latinščina, ki jo je moral	Cicero	braniti pred predsodki, da v njej	B
malignitate) prisojal pristranskost in	Cicero	je v spisu O zakonih (De legibus	C
pritrdimo vzdevku, ki ga je omenjeni	Cicero	Herodotu nadel v spisu O zakonih	C
potvorjeno in so, kakor omenja	Cicero,	pripomogla tudi k izkrivljanju	C
različni pisci (med njimi npr. tudi	Cicero)	, vendar pa zaradi kratkega, zgoščenega	C
ustanovitev nove province Ahaje.	Cicero	o njem poda sodbo, da je bil učen	C
slavnega Scipiona Afričana, o katerem	Cicero	pravi, da je napisal »zgodovino	C
retoričnih olepšav (čeprav je	Cicero	npr. hvalil lep jezik Publija	C
297] sestavil zgodovino, ki jo	Cicero	izrecno imenuje Historia ‐ morda	C
srečamo na položaju konzula.[298]	Cicero	ga omenja kot izkušenega govornika	C
avtobiografijo v treh knjigah, ki ji	Cicero	priznava uporabnost, vendar dostavlja	C
procesom ‐ zaradi izsiljevanja.	Cicero	je njegov slog pisanja označil	C
postal žrtev Marijevih čistk.	Cicero	je o njegovem delu zapisal, da	C
piscih doživel precejšen odmev.	Cicero	mu je očital preveč novelistični	C
prejemanju podkupnin (tožnik je bil	Cicero)	napravil samomor.Macer je v svojih	C
Starejši pisci so, kot ugotavlja	Cicero,	pisali suhoparno in zgolj povzemali	C
je bil izjemno ploden govornik:	Cicero	mu pripisuje celo več kot 150	C
preživel svoj »prosti čas« (otium).	Cicero	je o tem zapisal: »Katonove besede	C
nevarnosti pridejo dol. In ko je	Cicero	navedel primer znamenitega odloka	C
proti Milonu (zagovarjal ga je	Cicero)	, proti kateremu so bili ‐ tako	C
Njegove namere je naposled preprečil	Cicero,	ki si je pri senatu izposloval	C
slogovno. O Sizeni je imel npr.	Cicero	sicer dobro mnenje, češ da je	C
zgodovinopisja (nenazadnje je bil	Cicero	tudi mnenja, da je »Izokratov	C
smislu oddaljil od Cezarja, ki ga	Cicero	hvali zaradi njegove jasnosti	C
laskavim imenom »oče zgodovine«[1176]	Cicero	poimenoval njegovega predhodnika	C
širjenje Ciceronovih rokopisov.	Cicero	v spisu O zakonih ni položil	C
11; prevod G. Pobežin. [305]	Cicero,	O vedeževanju (De divinatione	C
katerem je kot tožnik nastopil	Cicero,	ki je že s prvim v seriji govorov	C
kot večina njegovih sodobnikov;	Cicero	v spisu O starosti (Cato maior	C
[338] Mommsen 282. [339]	Cicero,	Država (De republica) 1,17	C
homo novus (l. 61 pr. Kr.);	Cicero	ga je zelo spoštoval. [469] Atijin	C
ingeine The pleasant vayne of	Cicero,	and of Quintiliane The judment	C
kiparstvom (med drugim Aristotel,	Cicero	in Kvintilijan), občasno pa omenjajo	C
napadla Teofrastova stališča (	Cicero,	O naravi bogov 1,93).Enainšestdeseti	C
naslednjih stoletjih sta ga prevzela	Cicero	in Kvintilijan; slednji je trdil	C
in dovoliti poučevati Izokratu (	Cicero,	O govorniku 3,141).Takšna razporeditev	C
govornikov, kot sta denimo Demosten in	Cicero,	ki so bili uspešni v najrazličnejših	C
kot odgovor na Izokratov pouk (	Cicero,	O govorniku 3,141; Kvintilijan	C
retoriko pa z razprto dlanjo (	Cicero,	Govornik 113).To analogijo so	C
zahvalni govor, kakršnega je imel	Cicero	pred senatom ob vrnitvi iz izgnanstva	C
da delo neposredno omenja šele	Cicero	v spisu O govorniku, ki ga je	C
retoriko predgovor, ki ga je napisal	Cicero	okoli leta 89 pr. Kr. k svojemu	C
pozne antike pa do renesanse.	Cicero	je bil tedaj zelo mlad in kljub	C
(O določitvi snovi 1,1)	Cicero	je veliko let kasneje, ko si je	C
formalni študij filozofije kot	Cicero.	Služilo pa je tudi kot eden izmed	C
razvijanju prikaza ali argumenta.	Cicero	je razpravljal o dialektičnih	C
Retoriki 2,23 ali iz stoiških virov.	Cicero	je sledil Aristotelovim splošnim	C
značilnost rimskega izobraževanja.	Cicero:	O določitvi snovi Cicero (106	C
Cicero: O določitvi snovi	Cicero	(106--43 pr. Kr.) je bil največji	C
zlahka zapomniti in uporabiti.	Cicero	je načrtoval podobne študije o	C
je naveden v četrtem poglavju.	Cicero	pravi: "Modrost brez govorništva	C
umaknile v filozofska razmišljanja.	Cicero	ne omenja imen, a verjetno je	C
poslušalstvo prepričamo. Takrat	Cicero	še ni poznal Aristotelove Retorike	C
Deli retorike, ki jih opisujejo	Cicero	in drugi, so očitno mišljeni kot	C
je namenjen določitvi snovi.	Cicero	začne s Hermagorovo teorijo o	C
odgovor: "Tega nisem storil."	Cicero	pozna štiri constitutiones: constitutio	C
v latinščini imenujejo loci.	Cicero	se na tem mestu ne posveča podrobnostim	C
razlikovanje med tremi vrstami retorike,	Cicero	in potemtakem tudi njegovi učitelji	C
Aristotelovih dialektičnih toposov.	Cicero	pravi, da obstajajo štiri "mesta	C
nasprotnikov ponižati. Podobno	Cicero	našteva topose, ki povečajo pozornost	C
je kratek, temeljit in jedrnat.	Cicero	še pristavi, da veljajo za členitev	C
dejanji, pripetljaji in govori.	Cicero	za vsako izmed teh lastnosti opredeli	C
priložnosti, načinu in zmožnosti.	Cicero	pravi (1,44), da bodo vsi argumenti	C
ratiocinatio, dedukcija (1,51).	Cicero	navede posamezne primere za obe	C
Na koncu razprave o dokazovanju	Cicero	spet pripominja (1,77), da druge	C
z govornikovim namenom. Nato	Cicero	pojasni vsako napako. Po Ciceronu	C
digresijo v dobesednem pomenu.	Cicero	kritizira zahtevo po digresiji	C
zbujanje usmiljenja do govorca.	Cicero	za vsakega navaja topose.Tako	C
sodišču. V naslednjih letih je	Cicero	sam večkrat opravljal to vlogo	C
darila. V uvodu v drugo knjigo	Cicero	pravi (2,4), da je pri pisanju	C
za vsako vrsto govora" (2,11).	Cicero	pravi (2,16), da vsako sklepanje	C
vsako izmed naštetih kategorij	Cicero	navaja ustrezne topose, tako za	C
umetnostnih in neumetnostnih dokazih.	Cicero	razpravlja o toposih, ki sodijo	C
opredelitev. Do tega mesta se je	Cicero	ukvarjal le s sodnim govorništvom	C
svetovalnem govorništvu (2,156--76).	Cicero	ugotavlja (2,156), da je pri sodnem	C
tradicije slavnostnih govorov, zato se	Cicero	in njegovi sodobniki za to zvrst	C
postopkih. Kako jo je uporabljal	Cicero,	lahko vidimo iz nekaterih primerov	C
Retorika za Herenija Ker	Cicero	ni zapisal svojih zgodnjih študij	C
šole in nakazuje, kaj bi imel	Cicero	povedati o drugih delih retorike	C
Čeprav avtor, prav tako kakor	Cicero,	retorične teorije ni prilagodil	C
Ciceronov dialog O govorniku	Cicero	je delal uspešno kariero tako	C
ustavno zagotovljenih pravic.	Cicero	je moral za eno leto v izgnanstvo	C
je bila takrat že objavljena.	Cicero	jo je prebral in priredil nekatere	C
govorniki tistega časa, ki jih je	Cicero	poznal v svoji mladosti, še posebno	C
simpatij pri poslušalcih. Poleg tega	Cicero	prilagodi svoje pojmovanje etosa	C
kasnejšem delu Govornik (69). Tu	Cicero	govori o officia oratoris, o	C
jasnost, okras in primernost. Te je	Cicero	podrobneje obravnaval v kasnejšem	C
Kot grški sofisti je bil tudi	Cicero	na podlagi lastnih izkušenj prepričan	C
biti resnično imeniten, saj je	Cicero	zelo blizu Kvintilijanovemu idealu	C
V znameniti sentenci pravi, da	Cicero	ni več ime za človeka, ampak za	C
sledili avtor Retorike za Herenija,	Cicero	in Kvintilijan, pa tudi v kasnejših	C
retoriko na ožje področje kot	Cicero	ali Kvintilijan in so bili potemtakem	C
katerimi si je pridobil slavo	Cicero.	Donatova Umetnost gramatike	C
kot so jo pojmovali sofisti,	Cicero	in Kvintilijan.Nominalni cilj	C
izvora pa mu ne moremo določiti.	Cicero,	Dionizij in Kvintilijan ga očitno	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani