M (601-700)

temperature za 0,3~C nižje kot na 40	m	višji bližnji postaji Šepulje	C
postaji Šepulje, v primerjavi s 70	m	višjo postajo Komen pa za 1,9	C
globokih kraških poljih, temveč na 10	m	globokem Babnem polju (postaja	C
Babnem polju (postaja na n. v. 745	m)	na Notranjskem, kjer so dvakrat	C
vrtače v višinah med 800 in 1.200	m.	Na notranjskem Snežniku so v neki	C
gozdnati vrtači z dnom na n. v. 1.099	m	ugotovili avgusta 1968 za 2,4	C
2,2~ nižje temperature kot 78	m	više na pobočju (elaborat g. Sedeja	C
na n. v. približno 1.530-1.550	m	na severni strani notranjskega	C
strani notranjskega Snežnika (1.796	m)	. Bukov gozd na vrhu prehaja navzdol	C
je v Brdanski Dani globoka 95	m	in v Vremski dolini, v kateri	C
dolini, v kateri ponika Reka, pa 83	m	(Gams, 1962d).Mihevc (1991a),	C
Mlaka). Ponor Malinske je 497	m	dolga in 231 m globoka jama (Morel	C
Malinske je 497 m dolga in 231	m	globoka jama (Morel, 1983).V Istri	C
reoblikovali. 17 km dolga in 200-300	m	globoka Čepovanska suha dolina	C
polovico okroglaste in čez 100	m	globoke kotanje pod obmejno vasjo	C
je po njegovem mnenju čez 100	m	globoka, podolgovata, lahko tudi	C
V višini njegovega dna (1.600	m)	klima ne dovoljuje njivskih posevkov	C
pretežno v apnencu izkopati 5.655	m	dolg odvodni predor skozi okoliške	C
okoliške vzpetine in osušiti 22	m	globoko jezero, ki je bilo menda	C
dno do globine približno 8-10	m.	V nižje jurske apnence se zajeda	C
odvodno brezno, ki se v globini 50	m	izravna v neprehodno ožino.Sama	C
dni, je na višini malo pod 300	m	n. v. in polje skupaj z uvalo	C
od Barja na najnižjem delu 20	m,	drugje pa višji obod, je tektonsko	C
kraških polj Dinarskega krasa 570	m.	Glede na to bi se faze poglabljanja	C
najnižjem mestu je obod manj kot 10	m	nad sosednjim dnom v primeru Logaškega	C
Preserju je dolgo in široko okoli 400	m	in je po obliki tipično kraško	C
stolpastim gmotam, visokih do 50	m,	pravijo shilin.Visokim stolpastim	C
gladina znižala za malo več kot 100	m	in umaknila do Kornatov.Na otokih	C
degradacije prsti vedno težja.	M.	Bolica je l. 1614 opisal črnogorski	C
dvigalo do vrha Klemenke (570	m)	. 6.2.10.	C
turistični obisk odprla prvih 300	m	jame (Eržen, 1965) in jo električno	C
oddaljeni Ribnici. Samo iz ene, 40	m	dolge in z redkimi kapniki in	C
Velika ledena jama v Paradani, 747	m	dolga Nečilčeva jama ob reki Vipavi	C
ki je oddaljen približno 100	m	v gozdnatem pobočju.Prvih nekaj	C
licenco za vodenje turizma. Tudi 34	m	dolga in 14 m globoka Lojzova	C
turizma. Tudi 34 m dolga in 14	m	globoka Lojzova jama severozahodno	C
mehanično krušenje sten. Jama je 70	m	dolga skalna votlina, v katero	C
Pretežno vodoravno Zgornjo (1200	m)	in Spodnjo jamo (2 km), ki imata	C
ugovzhodno od Barija. Pred vhodom je 60	m	globoka obsežna udornica, po kateri	C
Mammuthöhle, ki se na n. v. 1.322	m	odpira na severnem pobočju pogorja	C
akcijo v letih 1988-1992 z dna 875	m	(po novi meritvi, stara je 985	C
po novi meritvi, stara je 985	m)	globokega brezna Spluga della	C
Žužemberku, ki ni onesnažila 200	m	oddaljene in 30 m nižje Krke.	C
onesnažila 200 m oddaljene in 30	m	nižje Krke.Poskusna vrtina do	C
Poskusna vrtina do globine 60	m	in 30 m pod gladino Krke je zadela	C
Poskusna vrtina do globine 60 m in 30	m	pod gladino Krke je zadela v votlinici	C
000 litrov vode z rodaminom v 2	m	globok jašek, skopan v jerini	C
Željne omejuje apneniška do 10	m	in mestoma višja skalna terasa	C
snežna meja dvigovala od 1.300	m	v Posočju do 1.600 m v vzhodnih	C
od 1.300 m v Posočju do 1.600	m	v vzhodnih visokogorskih Karavankah	C
pleistocenu površje znižalo za 60 do 200	m.	Če se je znižalo za le dve tretjini	C
Notranjske je na n. v. 400-700	m	prevladujoča globina korozijske	C
sedimentov po približno 3.000	m	visoko, vendar jih je tektonika	C
razen v Postojnskih vratih med 600	m	(zahodni rob Banjšic) in 1.700	C
zahodni rob Banjšic) in 1.700	m	n. v. (Snežnik).Ozemlje odlikujejo	C
89 % vseh jam ni daljših od 100	m.	Povprečna dolžina je 71 m in globina	C
100 m. Povprečna dolžina je 71	m	in globina 25 m.Prevladujejo torej	C
dolžina je 71 m in globina 25	m.	Prevladujejo torej majhne jame	C
vhoda v naše jame je približno768	m,	kar je dvesto metrov nad povprečjem	C
površja največ v pasu med 500 in 600	m	n. v., je v tem stometrskem pasu	C
ožjega slemena povezujejo s 1.027	m	visoko Vremščico. 1 km široka	C
in hribi na JZ, kjer je s 741	m	najvišje Veliko Gradišče in kjer	C
obmejna Volniška (Volnik, 546	m)	in na Taborska brda (Stari tabor	C
Taborska brda (Stari tabor, 603	m,	glej skico). Geološko vzeto je	C
geološki prečni profil (geologija po:	M.	Pleničar, Stratigrafski razvoj	C
Bazovice do Nabrežine znižuje za 2,3	m	na kilometer.Od 440 m n. v. na	C
za 2,3 m na kilometer. Od 440	m	n. v. na vzhodnem robu Divaškega	C
severni niz ravnikov zniža na 318	m	pri Dutovljah, na 290 m v Komnu	C
na 318 m pri Dutovljah, na 290	m	v Komnu, na 172 m v Opatjem selu	C
Dutovljah, na 290 m v Komnu, na 172	m	v Opatjem selu in na 98 m v Doberdobu	C
172 m v Opatjem selu in na 98	m	v Doberdobu (Doberdo), kar pomeni	C
9,2 m/km, od tod do Komna 2,9	m,	od Komna do Opatjega sela 8,7	C
od Komna do Opatjega sela 8,7	m	in nato do Doberdoba 22,5 m (	C
7 m in nato do Doberdoba 22,5	m	(!) na kilometer.Na Sežanskem	C
kilometer, do Koprive upade na 8,1	m,	do Volčje Drage na 5 m, do Sela	C
na 8,1 m, do Volčje Drage na 5	m,	do Sela na Krasu na 1,7 m in do	C
na 5 m, do Sela na Krasu na 1,7	m	in do Doberdoba se spet poveča	C
Doberdoba se spet poveča na 4,8	m	na kilometer.Te razlike govorijo	C
začetkom dola v vasi Veliki Dol (218	m)	in Brestovico (62 m) je strmec	C
Dol (218 m) in Brestovico (62	m)	je strmec 14,2 metra na kilometer	C
nekaj deset metrov na jugu na 200	m	na SV pod najvišjo Debelo grižo	C
pod najvišjo Debelo grižo (275	m)	.Tudi to reber lahko razloži le	C
Trsteljska brda (Trstelj, 643	m)	.Zahodno od Štanjela poteka stik	C
vrtini št. 5 prevrtali okoli 800	m	pliocenskih usedlin, ki ležijo	C
usedlinah, te pa neposredno na 600	m	debelih eocenskih fliših (Premec	C
niza brd najvišja (Grmada, 323	m,	Trstelj, 643 m).V tem delu je	C
najvišja (Grmada, 323 m, Trstelj, 643	m)	.V tem delu je med tektonskim dvigovanj	C
se je sleme dvignilo še za 60	m	nad ravnik na južni strani.Druga	C
vrata s prevalom na višini 298	m	nad Branikom so prav tako nastala	C
kopastemu hribčku Jažmerci (276	m)	in kraju Gabrovica.Po zavoju proti	C
ravnika na n. v. med 280 in 290	m	je ohranjen tudi v vršni planotici	C
planotici plečate Grmade (323	m)	.Sredi pliocena se je začela faza	C
sedimente ugreznila do globine 7.000	m,	v Apeninih pa jih dvignila na	C
od Doberdobskega Krasa do 180	m,	do 285 m pri Gradežu in do okoli	C
Doberdobskega Krasa do 180 m, do 285	m	pri Gradežu in do okoli 500 m	C
m pri Gradežu in do okoli 500	m	v delti Tilmenta (Tagliamento	C
km in na zahodnem koncu do 170	m	globok jarek - Brestoviški dol	C
vzpetin s kotami 144, 140 in 113	m.	Severno od prvih dveh vzpetin se	C
zahoda, z Gorjupove kope (144	m)	nad krajem Jamlje.Del desnega	C
je ostala mlaka v približno 10	m	globokem breznu. ------------	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani