M (401-500)

1963, str. 373), v Grčiji 100	m	(Mistardis, 1968).Ob dinarski	C
brakične vode nad morsko gladino 40	m	nižje ustje, v katero teče morska	C
naj bi bila brakična voda 14-15	m	nad morsko gladino (Baturić, 1961	C
Rabu pa se dviga brakična voda 7	m	nad morjem.Ker je bila v zadnji	C
Jadranskega morja približno 100	m	nižja od današnje, iz sedanje	C
izvirov Timave ustreza približno 150	m	višjemu reliefu, a je treba upoštevati	C
bohinjskega predora na n. v. 630-650	m	je bila ob odprtju v poprečju	C
povprečju pa se v izvirih nad 1.500	m	n. v. pozna, da dolgotrajna snežna	C
naraščajo z globino za 1~ na 33-120	m	in najvišja vodna in talna temperatura	C
temperaturo za mesec dni na vsakih 10	m	globine.V krasu pa je poseben	C
nekrasu, domnevno povprečno nad 200	m.	Z dosedanjimi vrtanji v Sloveniji	C
krasom ter v Alpah v globini 1.000	m	pod 30~, drugje pa so višje.V	C
jami so bile pod približno 100	m	debelim stropom najvišje temperature	C
Dolenjskih toplicah iz globine do 150	m,	v Čateških so prišli z vrtinami	C
prišli z vrtinami do globine 300	m	in v Rimskih 49-61 in 68-72 m	C
m in v Rimskih 49-61 in 68-72	m.	V Laš08.doc-1323  http:	C
dolomita, mestoma celo pod 350	m	globine. V Dobrni, kjer priteka	C
apnenca, so našli vodne vire do 138	m	globine (glej tudi Nosan, 1973	C
predorov. Ko so vrtali 6.334	m	dolg bohinjski železniški predor	C
Možicem, so v oddaljenosti 2.580	m	od severnega vhoda navrtali vodno	C
peska. V oddaljenosti 1.820-1.686	m	od vhoda so naleteli na vodni	C
dež. V oddaljenosti 1.890-2.620	m	so vodne žile v dachsteinskih	C
V oddaljenosti 3.300 do 3.540	m	od vhoda v predor je prevladoval	C
količine. V oddaljenosti 3.340-3.400	m	od vhoda so v notranjosti ugotovili	C
površjem. V oddaljenosti 4.497-4.502	m	so prerezali žilo, katere voda	C
temperaturo. Na južnem koncu 9.681	m	dolgega predora, ki poteka v glavnem	C
na staro pot, na razdalji 550	m	najprej zapolniti votline z okoli	C
15 kg/cm2, kar ustreza 150-160	m	visokemu vodnemu stolpu.Na Hrvaškem	C
temperatura v epikrasu v globini okoli 4	m	pod površjem, saj je zaradi zakasnitve	C
površju 2, v globini 20 cm 4, pri 15	m	19 m3/km2 letno, kar naj bi bilo	C
1976) je na Kaninu, kjer je 2-3	m	letnih padavin, nameril zniževanje	C
50 mikronov na leto ali 30-100	m	znižanja v dveh milijonih let	C
korodiranega apnenca oz. nastanek 116,80	m	dolgega rova s presekom 1 dm2	C
primer kamnito kocko s stranico 1	m	razdrobimo na tisoč kock s stranico	C
tovor odložila v 13 km dolgi 10	m	široki in 40 m visoki jami, bi	C
13 km dolgi 10 m široki in 40	m	visoki jami, bi jo zapolnila v	C
Proščansko jezero (0,68 km2, 37	m	globine) in na koncu spodnjih	C
spodnjih jezer Kozjak (0,83 km2, 46	m	globine).Zgornja jezera so v dolomitu	C
Zaradi mešanja vode z zrakom je 78	m	visok slap Plitvice še rahlo lehnjakotvoren	C
najnižjim Plitvičkim jezerom 134	m	na razdalji 8,3 km.Pred letom	C
nekdanjimi rakami je zrasel okoli 4	m	visok kup lehnjaka.Pri Šmicu so	C
kordevolskih dolomitih na n. v. 450	m	v strmem severozahodnem (!) pobočju	C
severozahodnem (!) pobočju 230	m	nad dnom bližnje doline Idrijce	C
ravna in na koncu široka do 15	m,	kar zbuja vprašanje o njenem nastanku	C
letih 1899-1905 je razkrilo 12	m	debele kulturne plasti, v katerih	C
nadmorski višini malo pod 1.700	m.	Jama se v notranjost dviguje, zato	C
tudi Mokriška jama, ki je 1.500	m	visoko nad dolino Kamniške Bistrice	C
pračloveka Drachenloch v Vättisu (2.445	m	višine) in Tierberghöhle pri Laufbodenhornu	C
Tierberghöhle pri Laufbodenhornu (2.600	m)	.Veliko najdišč je tudi v Italiji	C
letih 1899-1905 je razkrilo 12	m	debele kulturne plasti, v katerih	C
pračloveka Drachenloch v Vättisu (2445	m	višine) in Tierberghöhle pri Laufbodenhornu	C
Tierberghöhle pri Laufbodenhornu (2600	m	višine).Veliko teh najdišč je	C
nadmorski višini malo pod 1700	m.	Jama se v notranjost dviguje, zato	C
je bila tudi Mokriška jama 1500	m	visoko v Kamniških Alpah.Omenjali	C
cordevolskih dolomitih na n. v. 450	m	v strmem severozahodnem (!) pobočju	C
severozahodnem (!) pobočju 230	m	nad dnom bližnje doline Idrijce	C
ravna in na koncu široka do 15	m,	kar zbuja vprašanje o njenem nastanku	C
Nemčiji in Italiji. Leta 1959 so 150	m	globoko v jami Kapova v južnem	C
črnih podob živali, ki krasijo 250	m	dolg rov, ni preplavila siga,	C
jame, je na prevalu vhod v 45	m	globoko brezno Velika Jama na	C
Lazih (180, -195, na n. v. 750	m)	na severnem pobočju Roga, Ledena	C
v dolini Pekel na n. v. 1.252	m,	Ledena jama na Prevaligu (975	C
Ledena jama na Prevaligu (975	m)	, jama na dnu vrtače na Učarju	C
vrtače na Učarju na n. v. 805	m	(Novak, 1972), jama na Stojni	C
mizo. Do votline vodi dobrih 10	m	dolg vodoraven električno razsvetljen	C
Avstrijskem, ki je prodrla 700	m	globoko.Cesarjev ranocelnik Anselmus	C
verovanju domačinov je živel v 214	m	globokem breznu Gradišnici ali	C
odkrito brezno je z globino 329	m	dolga desetletja veljalo za najgloblje	C
brezno Gradišnico pri Logatcu (214	m)	. Pri Trebčah so raziskali tudi	C
Na izviru Bilpe so prodrli 625	m	dalje (Morel, 1989, 1996), na	C
1989, 1996), na izviru Krke 90	m,	v Pivki jami za 33 m dolgim sifonom	C
Krke 90 m, v Pivki jami za 33	m	dolgim sifonom do konca 300-metrskega	C
jami so potapljači preplavali 300	m,	v Tkalci jami 600 m in na koncu	C
preplavali 300 m, v Tkalci jami 600	m	in na koncu Škocjanskih jam 60	C
in na koncu Škocjanskih jam 60	m	dolg sifon. Največ žrtev je zahtevalo	C
potapljači že l. 1972 dosegli 50	m	globine in 100 m dolžine, l. 1999	C
1972 dosegli 50 m globine in 100	m	dolžine, l. 1999 pa približno	C
dolžine, l. 1999 pa približno 140	m	globine.Skupaj s tujimi potapljači	C
Dotedanjo največjo globino 500	m	so v Sloveniji najprej presegli	C
gamsovi glavici z globino 768	m)	, več kot tisoč metrov globoko	C
trenutno najglobljim breznom (-1.535	m)	zaostaja slovenski kras za svetovnim	C
svetovnim rekordom le še slabih 200	m,	to je precej manj kot za najdaljšo	C
lehnjaku: jama Mullamullan, 10.800	m,	ravnina Nullarbor v južni Avstraliji	C
T.S.O.D., New York, ZDA, 3.977	m.	V peščenjaku, kremenu: Cova del	C
Cova del Serrat del Vent, 4.273	m,	Barcelona, Španija.V lavi in bazaltu	C
in bazaltu: Manjung-gul, 13.268	m,	v Južni Koreji.V soli: Pestera	C
Pestera 6S de la Minzalesti, 3.160	m,	Vrancei, Romunija (Courbon et	C
tektonsko nastalih brezen, 40-80	m	dolgih in globokih (Gajac, 1963	C
dolge prodnike ob hitrosti 1,2	m	do 1,8 m/s (Kranjc, 1983c).Dvig	C
prodniki flišnega peščenjaka, 5	m	više pa le še peščeno ilovnati	C
Volčja jama na Nanosu na n. v. 1055	m,	ki je bila naknadno zapolnjena	C
Med tamkajšnjimi jamami je 815	m	dolga Arneševa luknja.V slabo	C
saj je Velika dvorana komaj 2,5	m	visok prostor.Iz stene vsepovsod	C
in najbolj ohranjene jame 575	m	dolga Gustinčičeva jama blizu	C
pojav v oddaljenosti 3.050-3.080	m	in pri 2.852. metru, ko je odletelo	C
dvignilo dno za 20 cm v dolžini 10	m	(Kossmat, 1907).Posebno močno	C
razlika med rovi navadno med 5 in 25	m	(glej Predjamo, Postojnsko in	C
tlorisu Pološke jame meri 1.072	m,	dolžina vseh izmerjenih rovov	C
izmerjenih rovov pa je 10.272	m	(Habič, Krivic, 1972). Torej je	C
razvite pretežno v enem samem 5-20	m	debelem sadrenem sloju, sadra	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani