nova beseda iz Slovenije
da odpró gledališče že 14. p. | m. | in sicer z ”Rudo“, potem se vidimo | B |
Pomisli to vrsto nezgod: dné 15. t. | m. | , torej zadosti zgodaj, odpošljem | B |
na počitnicah pri gosp. Puklu v | M.- | Enzersdorfu; on mi je ob začetku | B |
najbrž sitno. Hvaležen Vam bo[ | m] | jako in prepričan sem, da Vam | B |
potrebni denar. - Dné 21. t. | m. | je namreč v Ljubljani premijéra | B |
je pretečeni mesec umrla. N. v | m. | p.!) Govékar mi je pisal o | B |
poravnati nujne obveznosti za 1. p. | m. | - pa pride taka neumnost vmes | B |
Oesterr. R.“ v drugi polovici tega | m. | pod naslovom ”Ein Totenhaus“. | B |
Referat o A. A. izročim do 15. t. | m. | Uljuden bo, toda pravičen. | B |
tem snežnem trenutku tišina. ( | M. | Kravos) Završnica je prijazna | B |
potezah je šlo za dva spusta po 400 | m | in za enega za 200 m višinske | B |
spusta po 400 m in za enega za 200 | m | višinske razlike in seveda za | B |
kdo odloči za gradnjo nad 1000 | m | višine, naj lepo pove, da bo to | B |
vremena (tiste dni je snežilo do 800 | m | n. m.).Vreme se je naslednji dan | B |
tiste dni je snežilo do 800 m n. | m.) | .Vreme se je naslednji dan izboljšalo | B |
to, da smo bili približno 700 | m | visoko.Nazaj grede smo morali | B |
sveta, kjer se še da živeti. ( | M. | Kravos) V Fužinske planine sem | B |
so sodček izmenično nosili 1700 | m | visoko. Spali smo kot se običajno | B |
stoletja, ki se je potopila po 500 | m | vožnje zaradi napake v gradnji | B |
videli na sliki, sicer pa gre za 10 | m | dolgo zadevo z osmimi tekmovalnimi | B |
drugačno kot na morju. Kar je nad 500 | m | nadmorske višine samoumevno, je | B |
amplitudah dihajo gore in reke. ( | M. | Kravos) Bilo je sredi septembra | B |
gorah, ki so visoke tudi do 5000 | m, | je vmes več kot dvesto gorskih | B |
dolino Hunza in naprej čez 5600 | m | visoki prelaz Khunjerab, najvišja | B |
spominjam zlasti nekaterih, tako dr. | M. | Potočnika, ki je dijakom pomagal | B |
krog smo kmalu pritegnili tudi | M. | Adlešiča, ki je predaval o osnovah | B |
prostoru, na primer F. S. Vilharja, | M. | Bravničarja, A. Lajovica, J. Gotovca | B |
v Ljubljani. V sodelovanju z | M. | Smolikom sem jih v ljubljanski | B |
H. P. Reinecke, H. M. Brown, | M. | Perz, Sir J. Westrup, J. Keldyš | B |
izvedene skladbe J. K. Dolarja, | M. | Ristia, P. Ramovša, M. Kelemena | B |
Dolarja, M. Ristia, P. Ramovša, | M. | Kelemena, A. Srebotnjaka, L. M | B |
so predstavili dela Z. Ciglia, | M. | Lipovška, I. Štuhca, J. Ježa, | B |
interpretiral kompozicije P. Bergama, | M. | Stibilja, U. Kreka, L. Lebiča | B |
Hechmat, G. Donizetti, Léon Kniper, | M. | Musorgski, Z. Kodaly.Program je | B |
Western Music), Thakur Jaidev Singh, | M. | Subramania Iyer, Shankar (Traditional | B |
elementih ekspresionizma v glasbi ( | M. | Bergamo), o slovenskem glasbenem | B |
razvoju slovenskega samospeva ( | M. | Špendal), o ustvarjanju A. Ivančiča | B |
Bedina), o ustvarjalnih rezultatih | M. | Kogoja (B. Loparnik), o koralnih | B |
dlan zarisan res lep in prostran | M. | Na znanem starostnem portretu poeta | B |
154b1-3). Potemtakem velja: če | m | < n, potem m+a < n+a. Prim. 153a | B |
Potemtakem velja: če m < n, potem | m+ | a < n+a. Prim. 153a-b. | B |
veliki (Ljubljana 1933) - Jurij | M. | Trunk, Spomini (Celje 1950) - | C |
Imeniten čin se je dogodil 16. t. | m. | v Ljubljani.Ljubljanski nemčurji | C |
beseda pojavljala v raznih zvezah ( | M. | Gušić, B. Gušić, 1960).Prvi znani | C |
Rutar, 1892, str. 20). Po viru | M. | Gušić, B. Gušić (1960) so enakega | C |
Frelih, 1998, str. 97) Arheolog | M. | Frelih navaja v prid antičnega | C |
višini in širini na kovke (100-150 | m) | , kuclje (50-80 m, 400-600 m premera | C |
kovke (100-150 m), kuclje (50-80 | m, | 400-600 m premera) in lonice | C |
150 m), kuclje (50-80 m, 400-600 | m | premera) in lonice (10-40 m, 100 | C |
600 m premera) in lonice (10-40 | m, | 100-150 m premera).To so po njegovem | C |
premera) in lonice (10-40 m, 100-150 | m | premera).To so po njegovem kvartarnemu | C |
kje (slika z vrha Gradišča, 519 | m, | nad Šentvidom pri Stični). 2.1 | C |
zračni črti 5 km in več kot 100 | m | niže.Gosto posejane vasi okoli | C |
letih 1840-1841 raziskali 329 | m | globoko Labodnico pri Trebčah | C |
Če bi na primer raztopili 800 | m | debele repentaborske apnence, | C |
ponikala v prej zapolnjeno 27 | m | globoko brezno, ki se je odprlo | C |
Planinska, Križna jama). Majhna, a 74 | m | globoka, je vodna kotanja, iz | C |
se pod ilovico v globini 10-12 | m | začenja skalno brezno, ki pri | C |
brezno, ki pri globini okoli 46 | m | (Gams, 1963) preide v vodoravno | C |
je potapljač dosegel globino 51 | m | (Vrhovec - Mihajlovski, 1996) | C |
vodokaznega brezna približno 500 | m | globoko Crveno jezero pri Imotskem | C |
Po prenikanju skozi dobrih 100 | m | debel apnenec se je v jami pojavila | C |
Postojnske jame pod okoli 80-100 | m | debelim stropom iz apnenca.Naj | C |
slišno grmenje, pod skoraj 100 | m | debelim stropom v Zgornjem Tartaru | C |
v breznu Labodnica niha za 108 | m, | v breznu Dolenjca pri Brestovici | C |
Brestovici, ki je bliže izvirom, čez 16 | m, | na izvirih Timave pa le še 2 m | C |
na izvirih Timave pa le še 2 | m. | Še tuji primeri: v kraškem masivu | C |
dolini Muota pa je celo do 125 | m | (Bögli, 1965, 1966). V raziskovalne | C |
voda vdirati iz špranj do 120 | m | visoko v pobočju nad Obodom, vodni | C |
ugotovili vodno cirkulacijo 800 | m | pod morsko gladino, v nekem rudniku | C |
v nekem rudniku v Arizoni 730 | m, | v Mendipu v Angliji do globine | C |
Mendipu v Angliji do globine 3.000 | m, | na Floridi pa 2.000 m nižje od | C |
globine 3.000 m, na Floridi pa 2.000 | m | nižje od morske gladine.V rudniku | C |
dvorano z obsegom 67 X 43 X 30 | m. | Ko so iz votlin izčrpali vodo, | C |
votline v globinah 790 do 1.140 | m | ter v globinah 1.240-1.707 m. | C |
140 m ter v globinah 1.240-1.707 | m. | Tamkajšnji kras naj bi bil globinski | C |
polju je vrtina S 8 predrla 3-4 | m | visoko kaverno, zapolnjeno z glino | C |
večje votline v globinah 44-46 | m, | 53-57 in 61-71 m itd. (Jenko, | C |
globinah 44-46 m, 53-57 in 61-71 | m | itd. (Jenko, 1959).V teh primerih | C |
vdrla voda s 138 l/s v globini 253 | m, | kar je globoko pod morsko gladino | C |
vodo iz najnižjih horizontov 217 | m | pod nivojem Meže (Zorc, 1955) | C |
pretakanja vedno manj (Herak, v delu | M. | Herak, V. Stringfield, 1972, str | C |
dvignil gladine iztekanja za 120 | m | (Petrović, 1968, Petrović, Prelević | C |
vojni so za izvirom Dobličice 16 | m | visoko v pobočju zastavili navpični | C |
jaška sprva ni bilo vode vse do 4 | m | nižje vodne gladine v Jezeru. | C |
nato ustalila na dnu jaška 1,2 | m | pod gladino v Jezeru.Ko so dno | C |
na nadmorski višini malo pod 60 | m. | Tam črpalka sega še malo pod morsko | C |
freatični coni pri globini 333 | m | in votlikavosti (kavernosti) 0 | C |
takšna verjetnost dosežena pri 250 | m | in pri 0,6 % pri 160 m globine | C |
pri 250 m in pri 0,6 % pri 160 | m | globine. Ta formula verjetno drži | C |
Polovica vrtin je plitvejša od 20 | m | (Moor et al., 1969).Na plitvem | C |
cm je vodi potrebna hitrost 4,4 | m | na sekundo (prodnik s premerom | C |
je bilo globoko približno 40 | m. | Kadar iz njega izvira voda (domnevno | C |
Brojnicami zgradili jarek in v njem 100 | m | dolg in 7 m visok jez, pred katerim | C |
jarek in v njem 100 m dolg in 7 | m | visok jez, pred katerim se je | C |
dolin in drag. Najgloblja je 30 | m | pod morjem.Klornost niha med 11 | C |
Približno 80 % vrulj je do 10 | m | globine in le redko katera je | C |
redko katera je globlje, do 50 | m | (Bonacci, 1987, str. 63, Gjurašin | C |
brojnica ob Ligurski obali je 39 | m | pod morsko gladino (Alfirević | C |
Alfirević, 1969, 1963), v Franciji 200 | m | (Maksimovič, 1963, str. 373), | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |