M (901-1.000)

Belo brezno z vhodom pri 1.230	m	in 80 m globoka Ledenica v Kozji	C
brezno z vhodom pri 1.230 m in 80	m	globoka Ledenica v Kozji steni	C
steni z vhodom na n. v. 1.185	m	(Mihevc, 1997b). V goratem, zlasti	C
SZ od Črnega vrha na n. v. 766	m	odpira 400 m globoko Habečkov	C
vrha na n. v. 766 m odpira 400	m	globoko Habečkov brezen (914,	C
ima vodno gladino na n. v. 330	m.	Ob novejšem potapljanju v dno brezna	C
brezna so obtičali pri okoli 400	m	globine, kar je 30 m pod gladino	C
okoli 400 m globine, kar je 30	m	pod gladino Divjega jezera.Ker	C
do dosežene globine okoli 130	m.	Jezero jo torej vokliškega tipa	C
Čeprav se Nanos dviga samo do 1.313	m,	je še danes v nekaterih njegovih	C
Velikem Trškem ledeniku (-150	m)	, Jami nad Prapetno ravnijo (-65	C
Jami nad Prapetno ravnijo (-65	m)	.Brezna se večinoma odpirajo na	C
robu dna višjega. Na n. v. 1.060	m	se na pobočju dola odpira 218	C
se na pobočju dola odpira 218	m	globoka Strmadna, ki je blizu	C
znani tudi Mali Trški ledenik (-50	m)	, Spodnje brezno v Jamcah in kotlič	C
Jamcah in kotlič Loški ledenik (-24	m)	. Na omenjenih planotah je bilo	C
Povprečna višina vhoda je okoli 800	m.	Globinski razvoj votlin je očiten	C
od sto metrov, globlje od 300	m	pa so le tri (Mihevc, 1997b).	C
jama z vhodom na višini 1.055	m	(Slabe, 1990), Ledenica v Dolu	C
Slabe, 1990), Ledenica v Dolu, 995	m)	.V višjih in hladnih jamah je sigotvorn	C
visoke planote prejemajo letno 2-3	m	padavin, največ novembra in nasploh	C
in nasploh jeseni, manj kot 2	m	jih pade predvsem na Nanosu.	C
razpok na razdalji približno 400	m	med Sabotinom in Skalnico.Zajetje	C
Mrzleka vodna gladina dvigne do 100	m	in več, začne Lijak više na pobočju	C
zaledju Lijaka so v globini 89	m	naleteli na vodo, katere gladina	C
Voda se začne izlivati pri 102	m	n. v., kar je 5 m nad zajezitvijo	C
izlivati pri 102 m n. v., kar je 5	m	nad zajezitvijo vode za HE Solkan	C
zajezitvijo vode za HE Solkan in 12	m	nad višino Mrzleka pred njegovo	C
brezna z globino med 30 in 319	m.	Površje na n. v. med 1.300 in 1	C
Površje na n. v. med 1.300 in 1.400	m	je bolj planotasto na južni strani	C
južni strani hrbta Snežnika (1.796	m)	.Tudi na to planoto se je v zadnji	C
polovica jih je širših od 100	m,	tri od teh so širše od 400 m in	C
m, tri od teh so širše od 400	m	in dobra polovica globljih od	C
dobra polovica globljih od 20	m,	tri med 50 in 180 m.Polovica vseh	C
globljih od 20 m, tri med 50 in 180	m.	Polovica vseh ima prostornino med	C
padavin. Postaja Gomance (937	m)	jih ima na leto 2.738 mm, od tega	C
Postaja v višji uvali Mašun (1.027	m)	na severni strani hrbta jih prejme	C
ob Lenčajski cesti (vhod 1.230	m,	-160 m), ki je v dolomitu 2 km	C
Lenčajski cesti (vhod 1.230 m, -160	m)	, ki je v dolomitu 2 km severno	C
brezna. Pod polico v globini 40	m	je v njem močan curek vode.Ker	C
vhodna odprtina široka (15 X 12	m)	, sega dnevna svetloba do globine	C
dnevna svetloba do globine 158	m.	Zasigane so le spodnje stene (Novak	C
Brezno Grda jama je globoko 192	m.	Menda edini trajni led je v Ledeni	C
jami na Veliki gori na dnu 30	m	globoke ledenice.Najgloblje je	C
je pred nedavnim raziskano 506	m	globoko brezno Bogomila Brinška	C
Najviše, z dnom med 660 in 790	m	n. v., leži najmanjše, 2 km dolgo	C
Trbuhovica, ki v Prezidu izteka iz 100	m	dolge jame.Njen strop je iz jurskih	C
Jermendol do prevala na n. v. 753	m,	kjer obvisi nad jugozahodnim pobočjem	C
dno na klancu dvigne manj kot 10	m	nad dno Babnega polja, je to znano	C
apnencev masiva Racne gore (1.140	m)	priteka pri kraju Vrhnika Veliki	C
na vzhodni polovici polja do 10	m	visoka vrtačasta terasa pretežno	C
Severno pod Križno goro (857	m)	se skozi Križno jamo (8.273,	C
bi ob tej hitrosti zrasle 2,5	m	visoko.Po tem podatku je sklepati	C
visoka vsebnost sulfatov. 210	m	zahodneje od vhoda v Križno jamo	C
Kittlovih brezen v Križni jami. 1.414	m	dolga in 65 m globoka vodna jama	C
Križni jami. 1.414 m dolga in 65	m	globoka vodna jama je ponekod	C
končnega sifona (na n. v. 557,6	m;	geodeti so jamo v 747 urah izmerili	C
najmodernejšimi napravami) do 650	m	oddaljenega izvira Steberščice	C
polja je višinska razlika 13,6	m,	vendar so tudi iz tega sifona	C
0 in 27,3 km2. Pri gladini 546	m	n. v. ga domala ni, pri gladini	C
ga domala ni, pri gladini 550	m,	ki jo dosega večino let, obsega	C
km2, pri izjemni višini 553,17	m	pa prekrije čez 30 km2 površine	C
višina jezerske gladine je 550	m	(20 km2) in povprečno trajanje	C
jezero. V njem so se odložile do 12	m	debele ilovice in gline (Pleničar	C
predvidel v Zadnjem kraju 4-8	m	visoko vodno akumulacijo in regulacijo	C
Karlovico so znižali za 2,5 oz. 1,2	m,	razširili so nekaj sifonov, tudi	C
Malo Karlovico s prelivom pri 551	m	n. v., naredili blizu ponora Rakovski	C
blizu ponora Rakovski mostek 30	m	dolg predor do bližje notranjosti	C
dolga čez 8 km. Za končnim, 20	m	dolgim sifonom Velike Karlovice	C
so potapljači namreč našli 600	m	novih rovov.Karlovica, v kateri	C
poglablja deset metrov nižje dno 800	m	dolge doline potoka Rak.Doline	C
naravnim mostom teče Rak skozi 12	m	široko in 15 m visoko luknjo.	C
teče Rak skozi 12 m široko in 15	m	visoko luknjo.Samo na dnu te doline	C
vzhodnem, vodnem rokavu onstran 150	m	dolgega in 34 m globokega sifona	C
rokavu onstran 150 m dolgega in 34	m	globokega sifona odkrili 1.580	C
globokega sifona odkrili 1.580	m	dolg, do 20 m širok in do 40 m	C
sifona odkrili 1.580 m dolg, do 20	m	širok in do 40 m visok rov, imenovan	C
m dolg, do 20 m širok in do 40	m	visok rov, imenovan Karlovški	C
Med dvema od njih se pne 40	m	nad Rakom Mali naravni most.Spust	C
najnižji del ceste. Takrat nastane 10	m	globoko jezero, katerega voda	C
jama Planinskega polja. 6.658	m	dolga Planinska jama slovi po	C
Rakovega rokava stalno priteka iz 30	m	globoke kotanje, imenovane Skrivnostno	C
Konča se na vhodu v jamo s 140	m	visoko steno nad slapom Unca,	C
najnižji obod pri Grčarevcu visok 30	m.	Polje je namreč poglobljeno v valovit	C
je glavnina dna med 447 in 444	m	n. v.Dno se bolj razširi na pritočnem	C
najvišjem jezeru z gladino 455	m	je bilo prizadetih 20-30 zgradb	C
požiralnikih (89, -18, 23, -19	m)	so zgradili betonska oboda in	C
rob polja ob Lanskem vrhu (582	m)	in JV od Laz. Habič in Čar (1987	C
holocenska starost v povprečju 4	m	debele peščeno-ilovnate naplavine	C
pod naplavino ugotovili do 25	m	globoke skalnate globeli (Jenko	C
JV in preden se je za okoli 40	m	ugreznila kotanja Planinskega	C
kraške narave. Najzahodnejša je 43	m	nad dnom polja ležeča in 209 m	C
m nad dnom polja ležeča in 209	m	dolga Skednena jama (-30).Vrtača	C
stena je nad koncem jame visoka 30	m.	Na stiku udornice in jame pogosto	C
jame tudi poleti in v zavitem 2-3	m	visokem ozkem kaminu ob stropu	C
veznih rovov. Na razdalji okoli 170	m	se gladina visoke vode spusti	C
visoke vode spusti od 450 na 410	m.	-----------------------------	C
-------------- Približno 60	m	nad dnom polja pri Škofjem lomu	C
jamo pravi naravni hladilnik. 90	m	dolga udornica na severnem jamskem	C
kupa, ki zavzema velik del dna 30	m	široke in visoke Velike dvorane	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani