M (801-900)

jugozahodu. V Lipiški jami (1.194	m)	datirani kapnik je star nad 350	C
vzhodno od Sežane se na n. v. 483	m	odpira jama Bestažovca (280,	C
dvorani, iz katere se nadaljuje 12	m	širok, do 14 m visok in 150 m	C
se nadaljuje 12 m širok, do 14	m	visok in 150 m dolg rov.Stropne	C
m širok, do 14 m visok in 150	m	dolg rov.Stropne kotlice v breznu	C
, od tega 41 % globokih do 30	m	in le dve več kot 200 m, 38 %	C
do 30 m in le dve več kot 200	m,	38 % je bilo suhih, do 100 m pa	C
m, 38 % je bilo suhih, do 100	m	pa je bilo dolgih 64 % jam.Skupna	C
sta dve globoki udornici, je 329	m	globoko brezno Labodnica pri Trebčah	C
reka Reka dostopna vzdolž 200	m	toka, nad njo pa se ne povsem	C
lestve. Reka teče po dnu na 13	m	n. v. in doseže druge jame v nadmorski	C
sifonu v Škocjanskih jamah na 173	m,	na dnu Kačne jame na 154 m, v	C
173 m, na dnu Kačne jame na 154	m,	v Grotta cristalli vodna gladina	C
vodna gladina niha med 40 in 20	m,	v Lindnerjevi jami med 3 in 5	C
v Lindnerjevi jami med 3 in 5	m.	Se pravi, da je strmec do Kačne	C
Skilanove jame (vhod pri Bazovici 384	m,	-346 m) je na n. v. 38 m. Skilanova	C
vhod pri Bazovici 384 m, -346	m)	je na n. v. 38 m. Skilanova jama	C
384 m, -346 m) je na n. v. 38	m.	Skilanova jama (-346) z dvema	C
Povprečna dolžina jam je 85	m	in globina 31 m.Med kulturnimi	C
dolžina jam je 85 m in globina 31	m.	Med kulturnimi spomeniki je tudi	C
odpira v vasi Briščiki na n. v. 260	m	in je globoka 120 m, 280 m dolga	C
n. v. 260 m in je globoka 120	m,	280 m dolga dvorana ima na dnu	C
260 m in je globoka 120 m, 280	m	dolga dvorana ima na dnu nekaj	C
je več let delovala tudi v 226	m	globoki in 600 m dolgi Jami na	C
delovala tudi v 226 m globoki in 600	m	dolgi Jami na Hudem letu v Padričah	C
sega na severnem koncu do 275	m	višine.V slovenščini in italijanščini	C
Doberdobskem Krasu, navaja tudi 110	m	globoko brezno Rikijev samar s	C
Rikijev samar s suhim dnom le 4	m	nad morsko gladino.V Pečini pri	C
dnom v glavnem med 500 in 750	m	n. v. izrazito poglobljena med	C
Nanosom s planoto (do več kot 1.100	m)	, Hrušico in Javorniki z vrhom	C
Javorniki z vrhom Javornik (1.216	m)	, pod najnižjimi prevali na obodu	C
prevali na obodu pa od 100-150	m.	Južni, dinarsko (SZ-JV) potekajoči	C
Pivko in Senožečami ostaja pod 832	m,	če prezremo odmaknjeno Vremščico	C
prezremo odmaknjeno Vremščico (1.027	m)	.Štirioglato kotlinsko dno je večinoma	C
je med jamarji bolj znana 1.235	m	dolga in 75 m globoka Vodna jama	C
bolj znana 1.235 m dolga in 75	m	globoka Vodna jama v Lozi, v katero	C
piezometrična gladina hitro zniža. 212	m	globoko brezno Gabranca pri Neverkah	C
odtekati v bližnjo, okoli 250	m	višje tekočo površinsko Reko,	C
piezometrična gladina ob suši okoli 150	m	nižja kot na zgornji Pivki.Povodje	C
se vzpneta tu približno na 612	m	nadmorske višine, tj. 62 m nad	C
612 m nadmorske višine, tj. 62	m	nad Postojno in sto metrov nad	C
med ponorom majhne Lokve (462	m)	v Predjami pri Bukovju in prevalom	C
Razdrtem, je kotlina tam globoka 140	m.	Z n. v. 612 m so Postojnska vrata	C
tam globoka 140 m. Z n. v. 612	m	so Postojnska vrata v severnem	C
koliševke vzpne na preval na 619	m	n. v.Onstran prevala, pri gostišču	C
kotline dvignejo na okoli 600	m	n. v.Pri Postojni in Pivki je	C
izvotlila v povprečju 80 do 120	m	pod današnjim površjem postojnske	C
1966, so potapljači premagali 163	m	dolg sifon med Magdaleno in Pivko	C
na najglobljem mestu je dno 50	m	(!) pod gladino vode, drugi sifon	C
zgornjega Tartara, visokem okoli 16	m,	je po oceni 1.400 m3 sige.Najhitrejša	C
(jamski sistem je dolg 20.570	m)	, na svetovni lestvici najdaljših	C
plast, na kateri stojijo do 1,5	m	visoki kapniški stebri (fotografija	C
omejujeta izohipsna pasova pod 500	m	in 500 do 600 m nadmorske višine	C
pasova pod 500 m in 500 do 600	m	nadmorske višine.Nižji pas zajema	C
1963). Nižje površje od 600	m	n. v. (bela barva) zaznamuje kotlino	C
severnem delu. Legenda: 1 - pod 560	m,	2 - med 560 in 600 m, 3 - nad	C
pod 560 m, 2 - med 560 in 600	m,	3 - nad 600 m, 4 - paleolitska	C
med 560 in 600 m, 3 - nad 600	m,	4 - paleolitska jamska postaja	C
pod hribom Magdalene gore (626	m)	in v okolici v smeri lezik in	C
med Postojno in Zagonom le 150	m	dolga in široka slepa dolina Risnjek	C
vrh doseže med hribom Kacul (598	m)	in robom planotaste otoške gmajne	C
Ruskim rovom in Črno jamo, 250	m	pred slednjo; po tektonskih drsah	C
obe Jeršanovi dolini (539 in 535	m)	in Vodni dol (497 m!) ter zahodno	C
539 in 535 m) in Vodni dol (497	m!	) ter zahodno od Črne jame Drča	C
od Črne jame Drča dolina (529	m)	.Med Martelovim podorom in Pivko	C
ponor pod gradom je na n. v. 462	m,	tj. 49 m niže od ponora Pivke	C
gradom je na n. v. 462 m, tj. 49	m	niže od ponora Pivke.Jama ponora	C
Jama ponora Lokve je dolga 452	m	(-38).Ob sledenju leta 1961 je	C
ddaljenega izvira Vipave 327 ur. Za 123	m	visoko steno , se zvrstita še	C
spodnji je Zmajeva luknja (vhod 477	m)	, ki se nadaljuje v Blatni rov	C
začenja s Konjskim hlevom (vhod 490	m)	in se nadaljuje v Imenski rov	C
se začenja v steni na n. v. 539	m.	Po višini bi ji pripadala tudi	C
triasni dolomit v dolžini 200	m	in potem še jurske, liasne apnence	C
planote, visoke med 700 in 1.500	m,	zavzemajo 85 km dolg, v Postojnskih	C
najbolj uravnano med 800 in 900	m,	v višjem severnem pa je najbolj	C
najgloblje brezno v regiji, 334	m	globok in 868 m dolg Jazben.Pri	C
v regiji, 334 m globok in 868	m	dolg Jazben.Pri raziskavi med	C
obema vojnama so mu namerili 480	m	globine.Zlasti v spodnjem položnem	C
nad Sočo. Blizu brezna je 370	m	globok Ponor polne lune, ki se	C
globoko tudi Brezno na Levpah (-236	m)	.Brezen na Vodicah je globok 268	C
Brezen na Vodicah je globok 268	m.	Brezna so gostejša ob stiku eocenskega	C
dolga, okoli 1 km široka in do 400	m	globoka rahlo proti JV izbočena	C
strmec. Na severu se začne 240	m	nad dolino Idrijce, njeno dno	C
se skraja rahlo dviguje do 640	m,	nato počasi znižuje z vmesnimi	C
vmesnimi ravnimi odseki, pri 452	m	se dno hitro spusti in dolina	C
bolj uravnana v višini 800 in 900	m,	so ozke obrobne uravnave še med	C
okoli Golakov (Veliki Golak 1.495	m)	, Mrazovca (1.406 m) in Modrasovca	C
Golak 1.495 m), Mrazovca (1.406	m)	in Modrasovca (1.352 m) je v zadnji	C
1.406 m) in Modrasovca (1.352	m)	je v zadnji ledeni dobi prekrival	C
najgloblje brezno v regiji, skoraj 600	m	globoko Veliko ledeno jamo na	C
dolini med vrhoma V. Bukovec (1.415	m)	in Smrekov vrh (1.449 m).Takratna	C
1.415 m) in Smrekov vrh (1.449	m)	.Takratna snežna meja je bila med	C
meja je bila med 1.250 in 1.300	m	in ledeniška voda je lahko odtekala	C
v jamo z vhodom na n. v. 1.120	m.	V Veliki ledeni jami v Paradani	C
ozkem prostoru do globine 646	m	38 notranjih brezen, ki so nastala	C
ozemlje komaj v obsegu 150 X 150	m.	8.3.4.	C
vodo. L. 1952 so zgradili 100	m	dolgo žičnico za odvoz ledu iz	C
nekajletnih periodah. Po dnu 140	m	globoke uvale Smrekova draga je	C
ruševje, čeprav je n. v. le 1.100	m.	Višje pobočje zarašča dinarski	C
ledom in snegom zapolnjeni 40	m	globoko Belo brezno z vhodom pri	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani