kot (1.601-1.700)

tudi tako ustvarjalkin	kot	naš eksistencialni izraz	A
navsezadnje drži tako pisalo	kot	vodi računalnik), saj	A
zgolj erotične narave (	kot	je večina pesmi), pač	A
igrivostjo deklice, ki bi se	kot	ženska še vedno rada igrala	A
Z neba nisva padla / /	Kot	oblaki sva se / drug v	A
v literarnih revijah,	kot	so: Mentor, Rast, Dialogi	A
in bolečine, ki nastane	kot	posledica zavedanja, da	A
Odmev odmev odmev / /	Kot	da se sinjina ženi«.	A
tako da pesmi oblikuje	kot	nizanje lirskih drobcev	A
ne gre dodati drugega	kot:	»Tako je pač«. David	A
ČAR V PREDDVERJU 17	KOT	LOKVANJ 18 METULJ IN VRTNICA	A
prave razodene mi molče.	Kot	da takrat nekdo izrablja	A
niza pod pero besede te,	kot,	da bi veter pljusknil	A
pljusknil val na breg,	kot,	da bi s sončnega neba	A
bi, a takrat bilo je,	kot,	da teh sploh ni. BARSKE	A
se gladine, vzletajo,	kot	bele ptice, ki skozi zrak	A
UMETNIKOV SVET Stoji,	kot	mnogo drugih, tam vodnjak	A
sija režejo v nočni mrak,	kot	pramen čez oči vejevja	A
. / . / stran 18 . /	KOT	LOKVANJ Velik žameten	A
LOKVANJ Velik žameten cvet,	kot	lokvanj pred mano drhtiš	A
prikupen nasmeh, telo pa	kot	hrast, sili me v greh	A
LE KAKO Ustnice tvoje	kot	rože cveto, kot vrtnic	A
tvoje kot rože cveto,	kot	vrtnic se popje odpirajo	A
pomaga, če opevajo oči,	kot	bisere in usten si kot	A
kot bisere in usten si	kot	jagod želijo v zavisti	A
v zameno, mi sam oči,	kot	bisere in ustne jagodne	A
res ni dneva lepšega,	kot	je s preljubim, toplim	A
Čudna ljubezen med nama ‒	kot	prošnja iz zadnjega upa	A
še za hip, nato pa daj,	kot	blisk, zasekaj zrak v	A
zrak v temo, sledilo bo,	kot	grom vse moje ti telo	A
žametno telo, ki od strasti,	kot	kruh kipi, med goro čipk	A
moja, dlan bila igriva.	Kot	snežinka proti tlem se	A
utripu teka, ni več sen, a	kot	da je, odnese naju reka	A
premišljeno, da bil bi tak,	kot	mora biti, nikogaršnji	A
topel, in natančen, tak	kot	ti. Še vedno je takšen	A
da drug me ne utopi.	Kot	rahel veter zdaj zdrsiš	A
zdrsiš po prstih, srce,	kot	list mi plapola v prsih	A
list mi plapola v prsih.	Kot	nežna sapa se med žito	A
opleta. Korak obstane,	kot	struna sva napeta pogled	A
. / . / stran 40 . /	kot	veter bi si hotel sape	A
si hotel sape naloviti,	kot	val bi moral nekaj še	A
tvojih otoplijo in se,	kot	popki razcvetijo, poljubi	A
njo in ljubi moje ustne,	kot,	da njene so ‒. VALČEK	A
zlikana srajca visi, vse je,	kot	vedno, v pričakovanju	A
zunaj in znotraj nas,	kot	da ga ni! Jutro naj vendarle	A
objeti in te poljubiti,	kot,	kadar se smrti ljubezen	A
vselile, zopet se nazaj!	Kot	misli njih, nemirne in	A
tega, tedaj, da čista	kot	izvir, bila sem ljubljena	A
pogled, ki zdaj zre vame,	kot	trot na neizpiti cvet	A
Metulj objet si vase,	kot	bi še buba bil, zamahovati	A
se popel in sam, tako,	kot	zdaj je, v svet, med rože	A
55 . / KOMPENZACIJA	Kot	hrana za drevje je voda	A
samota mi hrana za brst.	Kot	vodo in prst jemlje drevju	A
živeti nam pustili. In,	kot	da dobro vse smo razumeli	A
preprosto, v tak šopek,	kot	pač je, ne naredimo, trenutke	A
obraz, da se porojena,	kot	sonce predstavi in se	A
frfotanje tankih kril,	kot	nežna ptica v vetru, razigrana	A
pramen dolgih, gostih las,	kot	topel val na goli koži	A
poti do svojih bralcev,	kot	je zapisala: »Tudi do	A
Objema te v nevidne veje,	kot	da varuje te, a vodi ti	A
polovijo. Obdana s toplino,	kot	školjka v lupino, je pest	A
je pest v moji dlani	kot	roža, kot popek predrami	A
v moji dlani kot roža,	kot	popek predrami se v sončni	A
povzele druga v drugo,	kot	da si hočejo podariti	A
goreče, ljubezen med nama,	kot	lava žari, in koža ob	A
oblaki hladnimi nihajo,	kot	baletke stopajo s prsti	A
pa ni več videti sledi,	kot	da tu nikdar nihče stopal	A
Moje besede naj bodo	kot	kaplje. Dopusti, da padejo	A
drugega izbrati! Tako,	kot	jaz brez tebe, ona si	A
brezupna, da zaboli ga manj,	kot	tuja bolečina? Ko nihče	A
Naivno odrinjen v mislih,	kot	kazen potem se zgodi!	A
misliš, da ljubljen si,	kot	ne prav vsak, naenkrat	A
raslo v zahvalo tem bolj,	kot	so pleli, rahljali ‒ a	A
roteče vanjo zrejo, bolj,	kot	so solzne in proseče,	A
. / KAKOR SI ŽELEL	Kot	bel veličasten labod si	A
praznino neba, zdel se ti je	kot	skrivnosten napev, svoj	A
medlel v gladini, si videl	kot	pisan, ne bel odsev.	A
Lupinice ognjenega žameta,	kot	vlažen vonj malin dehtijo	A
bo in nošen za žerjavi,	kot	da ni bil zasnubljen,	A
stosončev in sprelunin	kot	kosti bo zbiral, kakor	A
prepadi. Petavz pripne	kot	sedlo v veter kres, vihra	A
v čolnu vzide in ležim	kot	pri počitku in besedi	A
udomačuje v tele kraje.	Kot	da je z mano samcat, vnebohoden	A
pesmi roden, vsenaokrog	kot	pajčina visi. Se kakor	A
drobir jezika. Vsenaokrog	kot	pajčina visi, čigav se	A
varuh k meni skloni?	Kot	Pesem je ednina, se boji	A
s troni. Me varuje	kot	vnebohodni vrt? Bori se	A
drugim daje in posoja.	Kot	pelod me zasujejo repati	A
repati. že božji moj kopni	kot	ivje, kot suha praprot	A
božji moj kopni kot ivje,	kot	suha praprot tiho se drobi	A
stiski sem ali potrebi;	kot	čolnveter hodim za pogrebi	A
. / . / stran 9 . /	Kot	čolnveter hodim za pogrebi	A
ponuja svojo kožo bodonežo,	kot	desetina grče se deli	A
desetina grče se deli,	kot	vbogajme za skupno grešno	A
prizori kratki, skopi	kot	mrka bitja v počivalni	A
počivalni skreki. Dogodki	kot	spomini v šolski klopi	A
vrh v zaledju angelskem	kot	stari gral. Se vsega in	A
V zaledju angelskem	kot	stari gral me bo beseda	A
pogledam se v zrcalce	kot	suženj okobal in kakor	A
vstane iz zatohle mitre.	Kot	suženj okobal in kakor	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani