MIMOIDOČI Nikoli ne vemo, kje čaka nas sreča in kolikokrat mimo nas, čeprav vanjo zremo, odpelje se speča, ker zanjo še ni pravi čas. Ko se prebujena pred nami ustavi, ko ljubljeni išče obraz, da se porojena, kot sonce predstavi in se mu zasmeje na glas.
PRIHAJAJOČA LJUBEZEN Skrivaj, kipeča, nepoznana se s plahimi očmi ozira, povesi v srečno zatočišče že prej pobeglih iskric in nemira, poglede bežne in raziskujoče, katerih sram z vsakim bolj umira, od dna brezbrižnosti, v vrh nestrpnosti vse bolj prodira.