gre (3.501-3.600)

tovariš Blaž Pumpreht	gre	nazaj, obmolknil je čisto	A
odgovori neprijazno in	gre	venkaj. Valpet	A
pri tej priči vstane in	gre	za njo.Nazaj ga ni bilo	A
oglasili. »Procesija	gre	okrog cerkve.« Pri Primožu	A
Volkuna ne da in da ne	gre	* planinski, napol v zemljo	A
hišo: »Oča, sneg. Spet	gre	sneg. Zakaj gre?	A
Spet gre sneg. Zakaj	gre?	Dovolj ga je že bilo za	A
« »No, če boš, kakor	gre,	te bomo pa iz ovčarja	A
čeprav ni nič rekla,	gre	po polju in v Reber gleda	A
Lejte! Nič kaj jima ne	gre	delo izpod rok.« In je	A
nikar ne pustimo. Naj nas	gre	nekaj starih z njimi,	A
se je že prestopil, da	gre	z robevnico pomagat Volkunu	A
Recite, kar hočete. Kadar	gre	zares, se Cena vselej	A
Trlej je bolj vesel, če	gre	njegova krava brez zvonca	A
Anca. Po gospoda naj	gre	Manica.Naj pridejo z Bogom	A
Marko že opravljen, da	gre	k Podlipniku solit jarce	A
ukazala Ančki, naj mu	gre	odklenit čebelnjak. Toliko	A
vedel, v katero kočo naj	gre,	da ne bo zamere.Mica ji	A
in je zaprosila: »Naj	gre	Manica z mano na Zelenico	A
doseči prelepega cveta: »Ne	gre?	Z glavo skozi zid ne gre	A
Z glavo skozi zid ne	gre.	« Spustil se je nazaj po	A
in pes je utihnil. »Kdo	gre?	«Vsi so obmolknili in čakali	A
tako gosta deteljica, da	gre	komaj kosa skozi njo.	A
kakor na neznanca, ki	gre	po stezi za vrtovi. Pes	A
gospodar sem. Morda mi	gre	zato vse narobe.« V Završnici	A
morala vabiti, naj le	gre	pogledat stiskalnico,	A
je postalo in poletje	gre	h koncu.Po prvem dežju	A
h konjarju. »No, saj	gre,	« ga je pohvalil Tomaž	A
»Fantje! Kdo	gre	z mano v Krnice?« »Danes	A
župan.« »Rajši vidim, da	gre	s cigani,« se je togotil	A
mora biti. Le kdo naj ga	gre	poiskat, Cena, na cesto	A
Rozalka opomniti Ančko, naj	gre,	da je ne bodo doma pogrešili	A
prositi: »Cena! Pusti, naj	gre	Ančka k Primožu, pusti	A
bil pes razveselil, da	gre	že vendar enkrat s konji	A
pogledat, če ni Cena doma, da	gre	potem prosit krošnjo na	A
obema, ko je rekel, da	gre	Skočirja prosit, naj gre	A
gre Skočirja prosit, naj	gre	z vozom po medveda. Pa	A
spodobne pokorščine in	gre	za očetom. Zunaj se na	A
nekdo trka, in kmalu, da	gre	njegova dekla odpirat	A
je.« »No, vidiš, to ne	gre.	Prav je, da k meni prideš	A
mi prerokovala. Naj	gre.	« To sliši njen oče in	A
drugod malo ogleda. Potem	gre	iz sobe. Zunaj na hodniku	A
razsekavali in delili. Kosoman	gre	v jamo ujetnikoma, vsakemu	A
napraviti,« odgovori kmetič in	gre	dalje. Ta pak	A
»Bom že.« Mati	gre	v vežo nazaj, hči pa krene	A
tudi Smrekarjeva Franica	gre,	in sicer peš gre ter sama	A
Franica gre, in sicer peš	gre	ter sama.Kako je to zvedel	A
Ali Anton zmaje z glavo,	gre	naravnost v kot, kjer	A
prodajalnici, a študentek	gre	s povešenim nosom dalje	A
Štefan. »Glej ga, tamle	gre.	Pijan je že kakor krava	A
povohal,« reče Marjeta, pa	gre	vendar ter prinese s peči	A
resnično biti. Zvečer	gre	v hčerino kamro, sede	A
Anton se zasmeje in	gre	zopet dvakrat gor in dol	A
upati.« »Glej, tamle	gre	Brašnarjev Štefan.Vprašaj	A
Takoj poprime svečo in	gre	trdo stopaje iz izbe,	A
še nikoli Naj bo, kakor	gre;	naj ve, kdo je njen oče	A
njenem nasvetu. Potlej	gre	ž njo vred po stopnicah	A
prekorači vrt, podere plot in	gre	dalje ven iz vasi.Kam	A
dalje ven iz vasi. Kam	gre,	sam ne ve. Nad	A
hiši ji tudi pove, da	gre	Smrekar.Hitro gre ven	A
da gre Smrekar. Hitro	gre	ven in ustavi moža pred	A
vpraša kam, vstane in	gre	za njo.Tiho koračita po	A
zavije proti vratom in mož	gre	za njo. V cerkvi	A
korporal v mestu, polk pa	gre	dalje v Borisov na reki	A
esrečnežev, meni enakih. En mož	gre	na večer iz kašče od ognja	A
Puške postavijo v kot. Peč	gre	kake dvakrat po izbi gor	A
nekoliko razumel, kam	gre	graničar. »Slišiš, Francè	A
drugo betico vem, ki jo	gre	razbiti, in ti jo boš	A
iz kota pri vratih in	gre	iz hiše. Komaj pride do	A
neprilike. Zopet vstane,	gre	tiho na stran in starega	A
oddajam desetine, kakor	gre?	Stoj, vrag!	A
ti izmislila.« Rekši,	gre	dalje po poti. »Jaz izmislila	A
Francé, kontrabantar,	gre.	«Prvo vprašanje tihotapčevo	A
duhovnik skoči z voza in	gre	s cerkovnikom v hišo.	A
šestnajst let ‒ v sedemnajsto	gre.	Pomislite, najkrasnejša	A
baje mučila. »Oh, to ne	gre,	to ne gre!Kdo bo sedaj	A
»Oh, to ne gre, to ne	gre!	Kdo bo sedaj odhajal?	A
moža, kateremu vendar	gre	v prvi vrsti poslanstvo	A
tudi mislim, da to ne	gre	kar tako ‒ brez nas!«	A
še gorela luč in Koren	gre	k njemu naznanit mu, kar	A
štirinajst dni nobena jed ne	gre	v slast, ne jé skoraj	A
agitirati; brez agitacije ne	gre!	« Doktor je bil tako ognjen	A
prosila ga, naj bere, komu	gre	ta list. Oni ga je dobrovoljno	A
se razgovarjala, kakor	gre	med nama.« »Oh, izvolite	A
Povedati mu moram, kar mu	gre!	« Bolè ni nič kaj prijazno	A
graščaku in ga prosil, naj	gre	ž njim.Ta je ubogal, akoravno	A
smotko v ustih. »Vse	gre	križem, vse narobe,« kričal	A
to izvrstno pivo več ne	gre?	« »A, pojdi, ti s svojimi	A
hočeš rajši pipo?« Rekši,	gre	Bolè k steni ter potegne	A
stopi ‒ Elza. Hrast ji	gre	naglo naproti. »Oh, mislil	A
Izprosil si je bil dopust, da	gre	za nekoliko tednov v domovino	A
gor? Tak gospod ko vi	gre,	kamor hoče.« Hrast je	A
stori, toda molčite; tu	gre	za imenitno ‒ pravdo in	A
svoji ženi, in tudi o njej	gre	govorica, da se vozi rada	A
bom dal, zapreti, kakor	gre	takemu roparju.« Molek	A
je boj resen in da mu	gre	sedaj za kožo: preverjen	A
kar zgrda. »Z očetom	gre	pod zlo,« dejal je tudi	A
svoj s tem, da vendar ne	gre	imenovati za zdravnika	A
škodi; videti morate, kako	gre!	« Vtem je držal Hvalè vajeti	A
takoj čuti, da voz ne	gre	sam ob sebi za njo; obstala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani