»Nič bi ti ne dala, nisi vreden, da bi te pes povohal,« reče Marjeta, pa gre vendar ter prinese s peči skledo, katero jame Brašnar, najprvo malo ogledujoč menda nečislano jed, naposled vendar počasi prazniti.
Marjeta nekaj časa molčé gladi in zgiblje preobleko, potem naglo prestane, zagrne z zastorom oči ter jame na glas jokati.