nova beseda iz Slovenije
pa moja rajnica Urška | gre. | « Komaj je Krjavelj izgovoril | A |
prevezane čevlje na ramo in | gre | na levo stran, izgubi | A |
tukaj sva, naproti nama | gre | celo krdelo; le pamet | A |
ves upeha in mu še ne | gre | vse po volji.Tako tudi | A |
to tako malo izpod rok | gre, | da je celo gospodar opazovaje | A |
rekel svoji hčeri, naj | gre | ven. Ravno tako gospodar | A |
je Krjavlja prosil, naj | gre | ven. Bralec je gotovo | A |
se še enkrat po sobi in | gre | ven po stopnicah dol. | A |
smrtni postelji pusti in | gre, | da nihče ne vé kam, morda | A |
odgovora vstane Marijan in | gre | dvakrat po sobi gor in | A |
smrtni postelji pusti in se | gre | daleč na tuje obesit ali | A |
neko popoldne povabi, naj | gre | ž njim k nekemu sosednemu | A |
mlelo v glavici, kar ne | gre | v mojo vrečo!« Ljudje | A |
in čudé se in godrnjaje | gre | dva pota od mize do vrat | A |
proti njegovi domačiji, | gre | tudi on dalje svojo pot | A |
sam gospodar svečo in | gre | gledat.Navada ni bila | A |
nazaj ga ne bo več, ako | gre | na vojsko.« »Ni ga treba | A |
veže in meni nič tebi nič | gre | noter. Kaj ima? | A |
dejal je Sova. ‚Kdo | gre | bolj na dno ko ti,’ tako | A |
»Izza vrta sem eden | gre! | « reče čez nekoliko časa | A |
bil pri Jurcu. Lej, sem | gre! | « »Le brž mi z mize spravi | A |
in videl, da Domen ne | gre | po poti, ampak čez vrt | A |
pomakne slamnik čez oči in | gre | svojo pot, godrnjaje nekaj | A |
in nihče drug. Domen | gre | ven, odpre škripava vrata | A |
Glej ga, ravno tamle | gre, | drži se ko stare klešče | A |
Jaz sam ne zapopadem, ne | gre | mi v betico, kako jim | A |
nekega prijatelja, naj | gre | na stroške občine Volčjak | A |
gospodinja, tudi Lisec | gre | na prosto polje. Župan | A |
ko ga župan povabi, naj | gre | z njim vred v grad stanovanja | A |
Sultana prevariti? Ivan | gre | počasi po stezi, kakor | A |
grma je stopil Lisec in | gre | proti svoji culi.Pride | A |
doktorja Zobra, da mu | gre | v grad po stanovanje; | A |
brez daljšega ugovora in | gre | v zgornjo sobo z doktorjem | A |
natančneje seznaniti. In to | gre | najbolje pri vinu, po | A |
delo v gozd. Drugi dan | gre | v vas in išče Zobra, a | A |
slučajno zopet četrtek; on | gre | mimo grede, pozdravi gospico | A |
Živa gospica Lina! | Gre | k oknu in ona se mu smeje | A |
veliko sobo parobroda. | Gre | gor in dol po sobani. | A |
morda se pa ipak moti? | Gre | okoli mize in pride s | A |
vendar zdaj stvar še ne | gre, | jaz moram prej pokaza | A |
imenovati, tedaj vstane in | gre | pozvedovat. Ko pride nazaj | A |
si te slutnje ni bil. | Gre | gor zopet na krov.Noč | A |
njegovega prihoda? In sedaj | gre | v tisto Arabijo, kjer | A |
tramom zavarovane, in | gre | zatvorni ce odpirat; Neža | A |
jima črni kruh v slast | gre. | Stopila je torej tjakaj | A |
stran 9 . / In Ponkrac | gre | tja v zadnji kot, poišče | A |
fantje vkup, kričé: »Golida | gre | proč, Golida gre z nekim | A |
Golida gre proč, Golida | gre | z nekim gospodom!« III | A |
je, ne vem.« Tirtelj | gre | ž njim po trgu. »Kaj ste | A |
deklica in vprek prepovedi | gre | k oknu in ga polagoma | A |
prej prepričal, da to ne | gre | tako lahko, kakor bi človek | A |
trdnem mraku izza mize in | gre | napregat. Preden se odpelje | A |
Zato pa molči! Kar ti | gre, | to boš dobil.Kakih petnajst | A |
še jedel. Tone vstane, | gre | za peč, veliko skledo | A |
nima nikjer sreče, da | gre | vse od leta do leta na | A |
Tako rentači mlinar in | gre | v izbo.Abranek pak se | A |
varuh ga je zapustil. Res | gre | k stari krivi hruški, | A |
morda je zanj bolje. Naj | gre | malo po svetu, naj spoznava | A |
vpraša Rojar. »On po svetu | gre | vsako jesen,« pravi Reza | A |
da staro in mlado ne | gre | v eno malho.Žena ga ni | A |
Rojar se ohrabri, vstane, | gre | dvakrat po izbi gor in | A |
to bo Jernej.« Žena | gre | odpirat in res stopi stari | A |
Rojarjevo ponudbo, naj | gre | za to noč na Rojinje ž | A |
obupaj. Kar naenkrat ne | gre, | tudi bi ne bilo lepo, | A |
prikrade v oko, obrne se in | gre | meni nič tebi nič naravnost | A |
je in vprašat, zakaj ne | gre | spat.« In oba sta se vzdignila | A |
govoril,« pravi Bojec in brž | gre | trkat s svojo sulico na | A |
očeta, ki ji je velel, naj | gre | spat.Zdaj šele, ko sta | A |
malho vtaknili.« »Molči, | gre! | « pravi Ciriani in zgovornega | A |
na konja denem.« Rekši, | gre | deklici naproti.Od veselja | A |
stari vojak služabnico, | gre | k drugemu konju, zajaha | A |
Ako pa cesarju samemu | gre | za prostost; ako je cesar | A |
viseči mostič in Peter | gre | s ciganom v dvor.Vse je | A |
jesti pozimi. ‒ Potem | gre | Samson v neko jamo v okraju | A |
Navsezadnje sklene, da | gre | ponoči na omenjeni kraj | A |
obljubil sam sebi, da ne | gre | nikdar in nikoli več ponoči | A |
pristopil, rekoč, naj | gre | ž njim in naj ne stoji | A |
vedel, kod hodi in kam | gre; | to je gotovo, da je bil | A |
odrine vrata pri skednju in | gre | noter.Lestvica je bila | A |
severu, je votel. Ako se | gre | od vzhodnega rokava kakih | A |
komaj sedem stopinj, | gre | navzdol v zemljo.Precej | A |
od kod. Meni le to ne | gre | v glavo.« »Potolaži se | A |
še poznal nisi, če ti | gre | za kaj, gre ti za lastno | A |
nisi, če ti gre za kaj, | gre | ti za lastno glavo. | A |
najde ga menda zunaj, zato | gre | v cerkev.Ne gleda, kam | A |
skrivnem priti. »Lisjak | gre | prvi v past,« pravi cigan | A |
odgovori Basnigoj, žena pa | gre | k njemu in poleg njega | A |
in zdaj vidiš, da jima | gre | dobro in da je vse po | A |
Jakob, pojdi gledat, kam | gre | Alberto, V tem hipu je | A |
pozdravi in vpraša, kam | gre. | Ne dobivši odločnega odgovora | A |
pošiljanjem domov tu ne | gre. | Če zve, da je pri meni | A |
ulico. On, držeč jo, | gre | z njo in jo izprašuje | A |
in da so odšli, češ da | gre | iskat Paolija. Anton je | A |
»Ne. Še nocoj | gre | ladja v Benetke in jaz | A |
ne bode res! Vojaštvo | gre | po cesti, dobro četrt | A |
odgovori on ter nevoljen | gre | skozi okno gledat v črno | A |
reče njen svak. V sobi | gre | trikrat sem ter tja, v | A |
ogovori jo. »Res, dež | gre | in v dežju ga peljajo | A |
stran 30 . / »Gospa, dež | gre! | « vpili smo, kadar je najlepše | A |
sonce zahajalo. »Dež | gre, | otroci, dež,« odgovorila | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |