gre (3.201-3.300)

premislek, da stori, kar	gre	po pravici in šegi,« je	A
da ga po pravici, ki mi	gre	že iz davnine, ustavim	A
gledat ali pa naj si ga	gre	lovit sam, saj jih je	A
Zveži še véščo, tudi njej	gre	sodba!« »Ali me ne bi	A
je preneumna.« »Kaj ji	gre,	možje?« je Trlep vprašal	A
da ji vse odpusti, naj	gre,	kamor hoče, a po Turka	A
zasmejali: »Saj res, Urša naj	gre!	Brdavsasta je zadosti,	A
»Hoj, pa naj z menoj	gre	še tale, če mislite, da	A
vendar za glavo mu ne	gre,	samostanski birič mu jih	A
tebi, prašič, vendarle	gre	nekaj plačila za spoloverca	A
Kaj stori?	Gre	in se proda stiškemu samostanu	A
svobode vam pa vendarle	gre.	In nihče se zmage ne bi	A
vroča spravi v nedrje in	gre.	Posihmal res vsi dedci	A
patri precej čutili, da	gre	za hude stvari.Tisti,	A
oglasila, »nekaj kazni mu pač	gre.	« »Za to bi ga bil sodil	A
obuje dedčevske škornje,	gre,	s kablico počene h kozi	A
nikoli nič. Doto, ki nama	gre,	si zdaj vzameva sama.	A
pogubil razbojnika? A zdaj	gre	in domačemu človeku zatrešči	A
daleč.« »Povej zdaj, kaj	gre	tebi za to veliko pomoč	A
potuliti bi se moral, pa ti	gre	in bolj iz nagajivosti	A
pota, ji Bog že naproti	gre	z izpolnitvijo, milost	A
Krščanski pogreb mu pa le	gre.	« »Precej pošljem glas	A
dregnil Janeza. »Mlad si in	gre	ti.« Tončka se je zasmejala	A
veliki bolezni ‒ pa ti	gre	in se pomeniši!« je Štepič	A
svobodnjaka Radoha, da	gre,	znemar pusti veliko, bogato	A
potlej zahropi. ‚Kazen mu	gre,	povejte, kakšna!’‚Smrt	A
juda, le visoki gospodi	gre	ta nepreplačljivi užitek	A
imela. FRANCE SVETIN	GRE	NA	A
navadil. Deveti dan	gre	Neža še zadnjikrat svojega	A
loči od svoje žene in	gre	z drugimi vojaki vred	A
če ne plača. Neža ga	gre	prosit, vzame oba fantiča	A
gospod biti.« Žalostna	gre	mati s fantoma domov in	A
roko baronu in baronki in	gre.	Ves vesel prižvižga domov	A
Pavle ponižno prikloni in	gre	obema roko poljubit ter	A
že popravljena, gospoda	gre	naprej in Pavle z njo	A
žepe spravljeno jed in	gre	v šolo.Baronov služabnik	A
služabnik ga od daleč pazi,	gre	za njim, ne da bi ga bil	A
bil Pavle videl. Preden	gre	v šolo, skoči hitro v	A
hiše ne daleč od šole in	gre	po stopnicah pod streho	A
šoli biti, se napravi,	gre	in hlapec mu mora iti	A
nikoli ne bom imel, dasi	gre	meni dedovati po starših	A
dene. Hitro uboga in	gre	k baronu, katerega najde	A
pisanje, kar Avguštinu	gre.	Baron bere na glas.	A
pravici Avguštinu Zormanu	gre,	so pravdo izgubili.Avguštin	A
pri baronu. Sedmi dan pa	gre	Avguštin z dvema gospodoma	A
Ker nikogar ni bilo,	gre	v graščino in najde hišnika	A
bodo sprejeli.« Pavle	gre	in po poti premišljuje	A
zato ne privoščim. Pavle	gre	do kajže, kakor mu je	A
za roko svojo ženo in	gre	v zgornje sobe.Drugega	A
njimi govoril.« Kuharica	gre	in pove gospodu, kako	A
odgnal. Gospod hitro	gre	v spodnjo hišo, kjer je	A
vpričo vseh povem, kar mu	gre.	« Hišnik pride	A
neusmiljenje.« S solznimi očmi	gre	hišnik ves žalosten, vzdihuje	A
objameta in poljubita. Pavle	gre	na Dunaj.	A
DUNAJU Z groznim veseljem	gre	Pavle Svetin proti Dunaju	A
obrotljivi Bog, všeč.« Pavle	gre	zdaj srečno naprej, ne	A
svetega Štefana. Naravnost	gre	v cerkev, bilo je ura	A
mislimi Pavle vstane in	gre	iskat s pismom gospoda	A
Kmalu ga spraša, ponižno	gre	do njega.Preden Pavle	A
gosposka ženska.« Škof Pavle	gre	pri tej priči k bolniku	A
se škof Pavle obrne in	gre.	Preden se odpelje, pokliče	A
že dobro trdnega čutil,	gre	ponižno s svojim tovarišem	A
SVOJO MATER Škof Pavel	gre	v cerkev, opravi z veliko	A
cerkvi moli. Ko odmoli,	gre	domov še druge dolžne	A
Korduli vprašuje.« Nato	gre	oštir s Karlom k škofu	A
si hitro oči obriše,	gre	in škofu roko poljubi	A
nič z njo znani.« Žena	gre	hitro v grad pravit, da	A
precej gori.« Škof Pavel	gre	s tovarišema v grad, služabnica	A
glasno zajoka, vstane in	gre	k svoji materi, potem	A
kako bo doma sprejet, in	gre.	Karel ga spremi.	A
mošnjico spravi v žep in	gre	počasi domov z resničnimi	A
najdeno nazaj dal. Vesel	gre	Janez Svetin ob morju	A
cekin v žep porine in	gre.	Janez pa reče:	A
mojstru, mu roko poljubi in	gre.	Svetin, zdaj so	A
zave, obriše solze in	gre	vesel s svojim gospodarjem	A
Nato se Svetin zahvali in	gre	prosit gospodarja, naj	A
krivicam zapeljevati,	gre	Svetin nekega dne h gospodarju	A
Svetin pride v tisto mesto,	gre	v trgovčevo hišo, kamor	A
zamerim.« S temi besedami	gre,	ukaže napreči in se pelje	A
gospodarju ni nič opravil,	gre	nekega dne skrivaj sam	A
Gospodična Kristina	gre	žalostna domov in pove	A
ukaže hišni krščenici, naj	gre	Ludvika k večerji klicat	A
k večerji klicat. Ona	gre	tiho v njegovo sobico	A
cekinih govoril. Hišna	gre	tiho iz sobice in pove	A
bil eden izmed sodnikov,	gre,	in ko bi trenil, kmalu	A
kaj naročil. Medtem ko	gre	z doma, hoče vzeti cekine	A
besedo govoril. Svetin	gre	k njemu in Bodin mu reče	A
Ker je gospod videl, da	gre	Svetinu delo dobro izpod	A
udarili. Nekega večera	gre	general M. natihoma ogledovat	A
pisanje s poveljem, da naj	gre	general na svoj dom, da	A
dobrega človeka, da ve, kako	gre	s človekom ravnati.	A
ukaže iti h generalu, sam	gre	stran. Ko je bil	A
SINA Z groznim veseljem	gre	Svetin s svojim generalom	A
napno jadra. Kakor ptica	gre	barka proti francoski	A
drevaku proti trdini: »Naj	gre	Karp kar sam lovit postrvi	A
poslal oče samega, naj	gre	gledat, če ni morda ostrorogi	A
Karpa za vse na svetu ne	gre	klicat na pomoč. Sestro	A
nepopustljiv je, kadar	gre	za blago kakršne koli	A
Jezerni Roži in Turovcem se	gre	kazat.Tršatemu in Sulcu	A
drugič.« Odgovoru, kam	gre,	se je Ostrorogi namenoma	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani