nova beseda iz Slovenije

gre (3.201-3.300)


premislek, da stori, kar      gre      po pravici in šegi,« je  A
da ga po pravici, ki mi      gre      že iz davnine, ustavim  A
gledat ali pa naj si ga      gre      lovit sam, saj jih je  A
Zveži še véščo, tudi njej      gre      sodba!« »Ali me ne bi  A
je preneumna.« »Kaj ji      gre,      možje?« je Trlep vprašal  A
da ji vse odpusti, naj      gre,      kamor hoče, a po Turka  A
zasmejali: »Saj res, Urša naj      gre!     Brdavsasta je zadosti,  A
»Hoj, pa naj z menoj      gre      še tale, če mislite, da  A
vendar za glavo mu ne      gre,      samostanski birič mu jih  A
tebi, prašič, vendarle      gre      nekaj plačila za spoloverca  A
Kaj stori?      Gre      in se proda stiškemu samostanu  A
svobode vam pa vendarle      gre.     In nihče se zmage ne bi  A
vroča spravi v nedrje in      gre.      Posihmal res vsi dedci  A
patri precej čutili, da      gre      za hude stvari.Tisti,  A
oglasila, »nekaj kazni mu pač      gre.     « »Za to bi ga bil sodil  A
obuje dedčevske škornje,      gre,      s kablico počene h kozi  A
nikoli nič. Doto, ki nama      gre,      si zdaj vzameva sama.  A
pogubil razbojnika? A zdaj      gre      in domačemu človeku zatrešči  A
daleč.« »Povej zdaj, kaj      gre      tebi za to veliko pomoč  A
potuliti bi se moral, pa ti      gre      in bolj iz nagajivosti  A
pota, ji Bog že naproti      gre      z izpolnitvijo, milost  A
Krščanski pogreb mu pa le      gre.     « »Precej pošljem glas  A
dregnil Janeza. »Mlad si in      gre      ti.« Tončka se je zasmejala  A
veliki bolezni ‒ pa ti      gre      in se pomeniši!« je Štepič  A
svobodnjaka Radoha, da      gre,      znemar pusti veliko, bogato  A
potlej zahropi. ‚Kazen mu      gre,      povejte, kakšna!’‚Smrt  A
juda, le visoki gospodi      gre      ta nepreplačljivi užitek  A
imela. FRANCE SVETIN      GRE      NA   A
navadil. Deveti dan      gre      Neža še zadnjikrat svojega  A
loči od svoje žene in      gre      z drugimi vojaki vred  A
če ne plača. Neža ga      gre      prosit, vzame oba fantiča  A
gospod biti.« Žalostna      gre      mati s fantoma domov in  A
roko baronu in baronki in      gre.     Ves vesel prižvižga domov  A
Pavle ponižno prikloni in      gre      obema roko poljubit ter  A
že popravljena, gospoda      gre      naprej in Pavle z njo  A
žepe spravljeno jed in      gre      v šolo.Baronov služabnik  A
služabnik ga od daleč pazi,      gre      za njim, ne da bi ga bil  A
bil Pavle videl. Preden      gre      v šolo, skoči hitro v  A
hiše ne daleč od šole in      gre      po stopnicah pod streho  A
šoli biti, se napravi,      gre      in hlapec mu mora iti  A
nikoli ne bom imel, dasi      gre      meni dedovati po starših  A
dene. Hitro uboga in      gre      k baronu, katerega najde  A
pisanje, kar Avguštinu      gre.     Baron bere na glas.   A
pravici Avguštinu Zormanu      gre,      so pravdo izgubili.Avguštin  A
pri baronu. Sedmi dan pa      gre      Avguštin z dvema gospodoma  A
Ker nikogar ni bilo,      gre      v graščino in najde hišnika  A
bodo sprejeli.« Pavle      gre      in po poti premišljuje  A
zato ne privoščim. Pavle      gre      do kajže, kakor mu je  A
za roko svojo ženo in      gre      v zgornje sobe.Drugega  A
njimi govoril.« Kuharica      gre      in pove gospodu, kako  A
odgnal. Gospod hitro      gre      v spodnjo hišo, kjer je  A
vpričo vseh povem, kar mu      gre.     « Hišnik pride  A
neusmiljenje.« S solznimi očmi      gre      hišnik ves žalosten, vzdihuje  A
objameta in poljubita. Pavle      gre      na Dunaj.   A
DUNAJU Z groznim veseljem      gre      Pavle Svetin proti Dunaju  A
obrotljivi Bog, všeč.« Pavle      gre      zdaj srečno naprej, ne  A
svetega Štefana. Naravnost      gre      v cerkev, bilo je ura  A
mislimi Pavle vstane in      gre      iskat s pismom gospoda  A
Kmalu ga spraša, ponižno      gre      do njega.Preden Pavle  A
gosposka ženska.« Škof Pavle      gre      pri tej priči k bolniku  A
se škof Pavle obrne in      gre.     Preden se odpelje, pokliče  A
že dobro trdnega čutil,      gre      ponižno s svojim tovarišem  A
SVOJO MATER Škof Pavel      gre      v cerkev, opravi z veliko  A
cerkvi moli. Ko odmoli,      gre      domov še druge dolžne  A
Korduli vprašuje.« Nato      gre      oštir s Karlom k škofu  A
si hitro oči obriše,      gre      in škofu roko poljubi  A
nič z njo znani.« Žena      gre      hitro v grad pravit, da  A
precej gori.« Škof Pavel      gre      s tovarišema v grad, služabnica  A
glasno zajoka, vstane in      gre      k svoji materi, potem  A
kako bo doma sprejet, in      gre.     Karel ga spremi.  A
mošnjico spravi v žep in      gre      počasi domov z resničnimi  A
najdeno nazaj dal. Vesel      gre      Janez Svetin ob morju  A
cekin v žep porine in      gre.      Janez pa reče:   A
mojstru, mu roko poljubi in      gre.      Svetin, zdaj so  A
zave, obriše solze in      gre      vesel s svojim gospodarjem  A
Nato se Svetin zahvali in      gre      prosit gospodarja, naj  A
krivicam zapeljevati,      gre      Svetin nekega dne h gospodarju  A
Svetin pride v tisto mesto,      gre      v trgovčevo hišo, kamor  A
zamerim.« S temi besedami      gre,      ukaže napreči in se pelje  A
gospodarju ni nič opravil,      gre      nekega dne skrivaj sam  A
Gospodična Kristina      gre      žalostna domov in pove  A
ukaže hišni krščenici, naj      gre      Ludvika k večerji klicat  A
k večerji klicat. Ona      gre      tiho v njegovo sobico  A
cekinih govoril. Hišna      gre      tiho iz sobice in pove  A
bil eden izmed sodnikov,      gre,      in ko bi trenil, kmalu  A
kaj naročil. Medtem ko      gre      z doma, hoče vzeti cekine  A
besedo govoril. Svetin      gre      k njemu in Bodin mu reče  A
Ker je gospod videl, da      gre      Svetinu delo dobro izpod  A
udarili. Nekega večera      gre      general M. natihoma ogledovat  A
pisanje s poveljem, da naj      gre      general na svoj dom, da  A
dobrega človeka, da ve, kako      gre      s človekom ravnati.   A
ukaže iti h generalu, sam      gre      stran. Ko je bil  A
SINA Z groznim veseljem      gre      Svetin s svojim generalom  A
napno jadra. Kakor ptica      gre      barka proti francoski  A
drevaku proti trdini: »Naj      gre      Karp kar sam lovit postrvi  A
poslal oče samega, naj      gre      gledat, če ni morda ostrorogi  A
Karpa za vse na svetu ne      gre      klicat na pomoč. Sestro  A
nepopustljiv je, kadar      gre      za blago kakršne koli  A
Jezerni Roži in Turovcem se      gre      kazat.Tršatemu in Sulcu  A
drugič.« Odgovoru, kam      gre,      se je Ostrorogi namenoma  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA