Vtem je nekdo burno odprl vrata ter planil, ne da bi pozdravil, v sobico s klobukom na glavi in z mokro ugaslo smotko v ustih. »Vse gre križem, vse narobe,« kričal je prišlec, »to bo lepa beseda jutri!« »I, kaj pa je?« zinil je zamolklo, a naglo Megla, pozabivši v prvem trenutku svojega vratu.