Vilibald je bil vzel vdovo, ali bolj prav ženo, Rojarjevo, katerega so imeli vsi za mrtvega. Dosegla sta bila ta dva človeka svrho svojih naklepov; vendar tega pravljica ne ve povedati, ali sta bila v resnici srečna in zadovoljna. Lahko si je misliti in bržkone bi se človek ne motil, če bi rekel, da jima je v najlepših urah prišel mrtvi gospod kakor strašilo pred oči in spomin njunega medsebnega hudodelstva jima pač ni mogel delati lahkega spanca.