»Pomagaj, da spraviva ljudi domov, če nočeš svojega prijatelja v zgodnji grob zakopati in hčer njegovo izdati,« dejal mu je tiho sodnik. Čeravno ni bilo lahko delo razkačene ljudi utolažiti, imela sta vendar ta dva moža toliko veljave, da se je v kratkem času drhal razkropila. Ko se je storila noč, stala je še tam pa tam pred hišami kaka razstavka mešča nov, ki so kleli glavarja in ukrepali, kaj se bo iz tega naredilo, ali pa ugibali, kje je bil mestni sodnik, kako je naenkrat med ljudi prišel in zakaj pač ni pustil, da bi bili glavarja pregnali ali potolkli.