bil (1.301-1.400)

božal te je sonca žar si	bil	kot kres ognjeno zlat	A
življenju. Ves list je	bil	z besedami popisan, življenjepis	A
Prav taki vsi so, kakor	bil	je tisti, ki sem pobrala	A
nikdar ni mar njegov mi	bil	lesket. Ko čula v njem	A
šele pod večer. Večer pa	bil	je daleč.Kdo ve, kje.	A
branje dokončal. A vrag ne	bil	bi vrag, če ne bi skušal	A
tekst drugačen, kot je	bil!	? Za trud pa naj mi avtor	A
avtor bo hvaležen, saj	bil	sem še preveč strokovno	A
malo poprej še je madež	bil	na moji nočni srajci,	A
domišljije. In še čas, kot bi	bil	uklet, vanj zavije. Temna	A
ista, kot bi nikdar ne	bil	obrnil lista in šel na	A
nas, vsak izmed nas je	bil	za nekaj kriv. Ko se je	A
premišljujem: kje je že Hugo?	Bil	je tu, na polici, poleg	A
menedžer, si odgovorim, ker	bil	bi slaba fama. Vtem pride	A
instant hitov. Takrat je	bil	spodnjehudinjski dan in	A
vrstico. Tisti večer je	bil	posebej živ. Dolgo sedeli	A
zatem spuhtel kot plin, je	bil	- kot jaz - njegovih korenin	A
je živela blizu nas.	Bil	sem še ravno toliko predramljen	A
sluteče sanje skozi leta je	bil	Smode nekakšna rdeča nit	A
ker ni dovolj pozoren	bil	na skalo, čeprav je hribolazil	A
Kiki pa Gec mlajši, ki je	bil	takrat še v Doriane;	A
čez pod. (To bi lahko	bil	naš svet.) Našla sem mizo	A
očmi zajela njegove, je	bil	svet moj. Ni bilo stvari	A
spomin mi krasnih dni, ko	bil	sem še kot si zdaj ti	A
Spominja me čarobnih let, ko	bil	je v cvetju ves mi svet	A
krasán, ko davi je vstala,	bil	cvet je obran. Oh, cvetje	A
meni drag mrlič, Zapustil	bil	zastavo je, saj vem, po	A
si v južni zletel raj,	bil	je gaj zelen, ko priplaval	A
devali, pri grobu jaz sem	bil,	pogrebci so prepevali	A
dušo legla mi, več nisem	bil	vesel. Tedaj oblekel sem	A
odpiram, zapiram. In	bil	samostanu prav veren ključar	A
solze iz oči otiram. Naš	bil	nekdaj je ves ta raj,	A
krasne, modre reke napisal	bil	je mož učen ‒ o vredne	A
zadnjega je dne? Ti	bil	mi nisi brat po krvi,	A
brat po krvi, a več si	bil	mi tisočkrat: bil meni	A
več si bil mi tisočkrat:	bil	meni si prijatelj prvi	A
sladkosti sem rasel; ‒ da	bil	bi pač vedno tam gori	A
žrtvenik, kot bi duhovnik	bil,	pepel iz oljčnih je mladik	A
mladik nanj dél cerkovnik	bil.	Pepela zdaj na téme sem	A
spoznam trpinov trop, oh,	bil	je ‒ narod moj! Odložil	A
99 . / PO BITVI To	bil	je vihar, to bil je vihar	A
BITVI To bil je vihar, to	bil	je vihar do zora vso noč	A
moč. Nikakor nikakor ni	bil	to vihar, bil divji je	A
nikakor ni bil to vihar,	bil	divji je boj, ni hrastov	A
Sinoči junak krepák je	bil	vsak, prepoln je zdaj	A
bom združila ž njim, ki	bil	je tod mi zvest: kar je	A
dni. Naš rod se ves je	bil	pokvaril, in modri Bog	A
enak ni žarel. Tako je	bil	lep, tako svetál, za bisere	A
svetál, za bisere vse ne	bil	bi ga dal ‒ za bisere	A
meni podaril bi v dar	bil	zaklad dragoceni, da čuvam	A
ljubim nad svoje oko. In	bil	bi ga čuval, brezmejno	A
izgubil! Saj on le je	bil	luč mojih oči, ki bil	A
bil luč mojih oči, ki	bil	bi jasníl noči mi in dni	A
trpina ponoči sem stražnik	bil,	imel ni hčere ne sina	A
sina, ni drug mu tolažnik	bil.	Prebil pač boje je mnoge	A
vesoljno življenje mrliču	bil	temu je zvest: to boj	A
jezen sem jo koj izbrisal,	bil	na tem sem, ko popred	A
bi miren kot, kjer bi	bil	sam in svoj gospod. Ukrotil	A
da bi se smeh polotil	bil	obeh, ker razumela sva	A
sedela, nama lep večer je	bil.	Sladki smehi iz očesa	A
ljubila, lep večer je nama	bil.	Mirno desno si mi dala	A
čul. Blizu pri durih	bil,	tvoje sem glase pil, z	A
hvaležen ptičev jetnikov je	bil	le en sam? Ptičica ujeta	A
Pač lep je mladi vrtnar	bil,	ki rože v vrtu je sadil	A
sadil, in rad je delal,	bil	vesel, pa táko pesem si	A
stresel ga je mraz, od jeze	bil	mu bled obraz. »Le semkaj	A
je gospodar, »vrtnar si	bil	doslej ti moj, denès pa	A
pa votlo je zapel: »Če	bil	sem tudi reven kmet, zdaj	A
Kranjskem ga ni, ki mu	bil	bi enak. Ga mlinar′ca	A
prešla. V verige spet je	bil	sam, čakal na vihar,	A
Preleti me ptica iz žada,	bil	je moj duhovni brat.	A
trinožniku spi, nikdar ni	bil	preklet. Odsanjati tisočletje	A
v svojo božanskost. Je	bil	to le privid, bežen pogled	A
poje klavir. Jaz sem	bil	v sosednji sobi in sem	A
jočejo nikdar. Kdo bi	bil	mlad, pa vendar potrt	A
zaprite oči!) Gandhi je	bil	zaprt celih šest let.	A
pregnanstvo. 21 let sem	bil	zaprt 10 X na vislicah	A
sebi.) IV Lahko bi	bil	v Evropi ali v Avstraliji	A
Svetilka ob cesti Kaj bi	bil	človek, če ti je težko	A
. / Kakor kristal bi	bil	rad, da se bo svetila	A
katedrala, kakor metulj bi	bil	rad, da bi molitev trepetala	A
v besedi... Kdo pa je	bil,	ki nam dal je prezgodaj	A
duša, da se ubije, jaz bi	bil	rad brezvoljen in truden	A
sem čutil življenje, sem	bil	mlad, kot zdaj sem gorak	A
ni mogel utoniti, to je	bil	strašen ukaz: živeti,	A
Torkar oreh. Dvajsetleten	bil	je takrat, pa se le mu	A
mi je poljubila lice,	bil	sem kakor smrt hladan	A
Revolucija Pravzaprav naj	bil	bi to problem in še najbrže	A
če je to, kar naj bi	bil,	če postane, kar da je	A
deklica, nocoj, nocoj bi rad	bil	sam s teboj, s teboj.	A
zelenela, le moj oltar je	bil	ves razdejan in veter	A
dober, prijeten bi grob	bil	tesan na poti nerani pod	A
hitro vprašala: »Kdo je to	bil,	ki je mene zbudil?« Dekle	A
zlagalo: »Nas mucek je	bil,	ko je miške lovil.« Bratci	A
širno plan in v jutru	bil	je rožmarin na oknu ves	A
zbogom, rožmarin! Ko	bil	je rožmarin požgan, zadele	A
kod si hodil, kje si	bil,	da si čeveljčke zrosil	A
tam sem hodil, tam sem	bil,	sem drobne ptičke pet	A
tako lepo, kot prvi je	bil	duhteč.« Delaj, delaj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani