Labodja pesem Tiho je sklonil svoj beli vrat v loku nad vodó, v vodi grmovje, stolp in grad, zaprl je oko. In sredi jezera ni mogel utoniti, to je bil strašen ukaz: živeti, trpeti, strmeti v razbiti svoj obraz. V bolest, ki ne mine nikoli, nikoli, in kot v zrcalo vodà vase strmeti (živeti proti svoji volji) z bolestjo sredi srca.