nova beseda iz Slovenije
nosom ... Ti, ampak tisti stari zapori, sem | zadnjič | slišala, da so bile to univerze. DEDAL: Univerze | A |
Naravnava njene gibe. DEDAL: Tako kot | zadnjič. | Samo sprostiti se moraš. | A |
Celica. Hutter, Dedal. HUTTER: Oprosti za | zadnjič. | Ni bil najbrž ravno lep pogled na odraslega moškega | A |
Včasih ne pride v časopis, največkrat pa pride. | Zadnjič | sem šel za enega stavit, sem rekel, ta bo v | A |
Bojim se, da se ne da ustaviti. MAREK: Ampak | zadnjič | ste podzidavali, sam sem videl. JANKO: Problem | A |
nas. DEDAL: Moj prijatelj scenograf me je | zadnjič | peljal na gledališko vajo.Bilo je sredi dopoldneva | A |
Brez skrbi. | Zadnjič | se mi je na neki klopi sanjalo, da se bom prej | A |
HABILIS: Kdo pa je spet to? HONZA: En, ki je | zadnjič | sedel k meni na klop na Kongresnem trgu, dal | A |
NELA: Niso me pridržali bili. Pride | zadnjič | zvečer, ne zadnjič, še en večer prej kot zadnjič | A |
me pridržali bili. Pride zadnjič zvečer, ne | zadnjič, | še en večer prej kot zadnjič, pride en tip, | A |
zadnjič zvečer, ne zadnjič, še en večer prej kot | zadnjič, | pride en tip, kar tako na cesti, kar k meni | A |
trenutkov molk. SONJA: Mlad profesor je | zadnjič | predaval nekaj krasnega. Talent, resnično. | A |
Ljubljanska inteligenca se mi gnusi. GREGOR: | Zadnjič | te prosim: pojdiva skupaj v steno. KLEMENT | A |
MILKA: Srajca? KLEMENT: | Zadnjič, | v tvojem stanovanju, si bila v srajci. Odpeti | A |
pogosto družita visok duh in nizka nagnjenja. | Zadnjič, | denimo, sem se znašel v neki koči na skupnih | A |
In duhovščina tudi. | Zadnjič | sem videl kaplana, ki je nosil meč.Kaj bo kaplan | A |
nos; in kadar plačam, se ji zavihne še više. | Zadnjič | me je poklicala nazaj, češ da sem pozabil krajcar | A |
Sem zares radovedna nanj. MARTIN Ko smo | zadnjič | grabili steljo pri Slevi skali, je prišel tudi | A |
človek je in je že bil na gori ... Prvič, ja, | zadnjič | pa ne ... brez lažne skromnosti! Samo .. | A |
KALANDER: Zborovanje. | Zadnjič | nas je bilo troje, zdaj nas bo sedem antikristov | A |
kakor novorojen otrok. DOBNIK: Rekel sem ti | zadnjič, | Ruda: - ne pripoveduj mi teh stvari.Jaz ti ne | A |
dá znamenje; vstani in popotno palico v roko! | Zadnjič | se mi je sanjalo, starcu, o tisti lepi španski | A |
mora imeti človek vrh vsega še take skrbi ... | Zadnjič | z Mlakarjem, - saj ste gotovo sami slišali, | A |
prišel na misel; tod nekjé stanuje. Videl sem ga | zadnjič, | raztrganega, zmršene obrvi; izbiral je zelí | A |
prostora na svetu, niti ob robu ne! Kdo Vas je | zadnjič | prekanil?Mene je prekanil čisto navaden tepec | A |
KREISOVA počasi, kakor ima navado, mirno: Pardon! | Zadnjič | sem videla v Ljubljani resnega človeka. CANKAR | A |
Če bo samo tako majhen zajček, kakor je bil | zadnjič, | ga zate ne bo nič ostalo. KOKALJ Malo ga je | A |
deklico z Desenic. . / . / stran 62 . / On je | zadnjič | ni bil odpustil, kakor ste mu bili v Krškem | A |
Ali zdi se mi res tako, da bom umrla kmalu. | Zadnjič, | ko je umrla Niklova Tinka, se mi je sanjalo | A |
... In brez slovesa sin-diják Prestópi | zadnjič | rodni prag. Klobúk pomakne na očí ‒ Káj komu | A |
govorí: »Kot kralj dnes prvič gledam vas ‒, Ví | zadnjič | slišite moj glas ... « | A |
odhajal zajemat višje vede v večni Rim, in ko si | zadnjič | roko mi podajal, kaj takrat jaz sem čutil, naj | A |
za njihovo hvaljeno vizijo ‒ ‒‒ In zdaj ‒ še | zadnjič | v pražnjo se obleko odeni ‒ zmoli očenaš ali | A |
Tako pribrenčiš do poslednjega cveta; in ko se | zadnjič | utrneš, se šele dobro zaveš, da je vse skupaj | A |
Že zadnji svit gre čez goro in čez vršine, še | zadnjič | sonce za slovo na Alpe tam posine. In potlej | A |
strigalice, žalostne matere) ... Izrečem jih prvič in | zadnjič: | Blodnjak, Krik, Puščava, Dete, Strah, Mehanizem | A |
stran 52 . / Sercé je moje bilo táko, Ko | zadnjič | sem pri tebi bil; Sercé ni moje več enako, Spoznanja | A |
Poslušaj me, deklica moja, poslušaj. Veš, | zadnjič | sem zbirko erotičnih pesmi prebral, pa sem tako | A |
pomlad bo čas, ko rekli bomo »Srečno!« tiho, | zadnjič | in za večno vsemu, vsem. Kar ljubili smo v življenju | A |
Hladnotihi senčni kraj, nate mislim vekomaj, kjer sva | zadnjič | se ljubila in se žalostna ločila. Oh, kako bi | A |
stran 88 . / Slika Sonce rumêno goro zelêno | zadnjič | poljubilo je; v krilo temine hribje, doline | A |
krvavo oznan′vali, takrat, moj preljubi dom, | zadnjič | nate mislil bom. Ljub′ca moja, kaj si strila | A |
Mila luna je sijala, v bled mi gledala obraz. | Zadnjič | roko si mi dala, zadnjič, oh, za večni čas. | A |
mi gledala obraz. Zadnjič roko si mi dala, | zadnjič, | oh, za večni čas. V tujem kraju zdaj prebivaš | A |
odpravljali tovariši v šolo, z veselim poudarkom, da | zadnjič | pred božičnimi počitnicami. Z neznanskim trudom | A |
nedeljah in praznikih pa redno.« »Jaz sem bil | zadnjič | v cerkvi na poročni dan,« je rekel tožno in | A |
poten in zasopel sem prišel prvič in bržkone | zadnjič | v Kostanjevico; na srečo je bila hiša, kamor | A |
»Bom,« je rekel. »Kakor | zadnjič | bom.« Ulica Rittmeyer je popoldne po navadi | A |
On pa je šel za njo. »Prvič in | zadnjič, | « je rekel.»Prvič in zadnjič.« | A |
»Prvič in zadnjič,« je rekel. »Prvič in | zadnjič. | « Potem je vprašal: »Hast du verstanden?« | A |
treba še za učitelja, o lekcijah je namigaval | zadnjič. | Šolo, učitelje, lekcije, vse bi bilo treba pomesti | A |
»Tiste za vsak dan.« » | Zadnjič | sem mu jih popravil.« »Prazniške si mu popravil | A |
približale robce očem. To smo doživeli prvič in | zadnjič | v vsem času naše izgubljenosti, in tako je tisti | A |
jo spet in spet brusil z zobmi. »Kdaj si bil | zadnjič | doma?« je vprašal Maks; bolj iz vljudnosti kakor | A |
kaznovali, ker si nama poslal Oblomova, ko si bil | zadnjič | doma!Falot, v konfinacijo ti pošlje takšno dolgočasn | A |
in drobna školjka kuka tu in tam iz peska. » | Zadnjič, | ko tebe ni bilo, je podrgnil z obrazom po dnu | A |
koketnost in jo skuša zvrniti na zofo kakor | zadnjič | odvetnik.Ali učitelj plesa v podstrešju, kamor | A |
stavki in mu bo neprizadeto ponagajala, kot | zadnjič, | da mu je vsak izgovor dober.In bo odšel nepotešen | A |
pomislil arhitekt, kakor roka umetnika, ko se še | zadnjič | dotakne podobe, ki jo je ustvarila.A kako nenavaden | A |
sedemdeset let sva se gledala, zdaj se gledava | zadnjič! | ...Tako je! | A |
požugal: - Cika, zdaj ti pa rečem še enkrat, a | zadnjič: | Le glej! | A |
Saj! Ko sem bil | zadnjič | tam, sta mijavkali po trgovini kakor dve sestradani | A |
policiji je, v državni službi, in lovi žeparje; | zadnjič, | na priliko, je ujel ravno svojega brata; pisali | A |
sanjal o maščevanju, kakor bi slutil, da je to | zadnjič. | Ko sem se spustil na tla, sem stopil | A |
sivine, zakaj bil je prav takšen, kakršnega sem | zadnjič | videl pred petnajstimi leti: koščen, toda zdrav | A |
»Saj je vendar ne poznam! Ko sem jo | zadnjič | videl, je bila še otrok.Kako to, da je zdaj | A |
pogledal v noč, da bi našel tisto vrbo, ki sem jo | zadnjič | videl pred petnajstimi leti.Ni je bilo več. | A |
- Rečejo. Ko sem | zadnjič | pri tebi odprl ‘Črno ženo’, sem videl narisanega | A |
preprosto stresel roko, kakor bi se šele včeraj | zadnjič | videla. »Vidiš,« | A |
štirimi leti je šla zdoma, pred tremi leti mu je | zadnjič | pisala iz Milana, potem se ni več oglasila. | A |
let je Martin ni ne videl ne slišal o njej: | zadnjič | se je bila oglasila iz Milana. Gilda | A |
zravnal pred njim in odgovoril: »Saj sem ti že | zadnjič | povedal, da sem Čelarjev Venček.« In | A |
pretrgala že zdavnaj in skoraj sem ga že pozabil. | Zadnjič, | pred dobrim mesecem pa sva se zopet srečala | A |
ter zakričala grozeče in proseče hkrati: » | Zadnjič | ti rečem:Ostani!« | A |
Ostani!« »Jaz pa | zadnjič: | Grem!« je mirno, toda nenavadno odločno odvrnila | A |
obrazu so bile čedalje bolj ostre. Ko me je | zadnjič | obiskala, ni prišla v zavod. Obstala je na pol | A |
usta in molčal. Takrat sem se prvič pretepal in | zadnjič | jokal v šoli. Drugi dan je bila nedelja | A |
me itak ne razume: »Sezula sem se, ker grem | zadnjič | po svoji zemlji.« Travnikarica, Okrogličar | A |
je le z Drejcem v minerski četi. Ko sem bil | zadnjič | na javki, sta mi rekla, da bodo prišli tudi | A |
Tantaradra!« je še enkrat, po glasu sodeč nepreklicno | zadnjič, | poklicala senca.»Če si, se oglasi in stopi sem | A |
trpke besede in zaničljive poglede. Ko pridejo | zadnjič | iz šole, zaženo z olajševalnim vzdihom za vekomaj | A |
zravnal pred njim in odgovoril: »Saj sem ti že | zadnjič | povedal, da sem Čelarjev Venček.« In | A |
težki kurbir mora biti. . / . / stran 18 . / | Zadnjič, | ko so se mu potoki rumene brozge zlivali čez | A |
Po opravkih. Dobro ste jo vžgali | zadnjič. | Z vami držim. | A |
rekel, in zdaj sem tukaj drugič. Najbrž tudi | zadnjič. | Zdaj ne gre za pomenke, ampak za resne reči. | A |
zakurili pod nogami, je rekel prvi, takrat ti bo | zadnjič | vroče. - | A |
4. Joyce in njegov tržaški učenec se | zadnjič | srečata v vročem juliju leta 1914.Po vsem mestu | A |
hribih, ni bilo someščanov, ki v ozkih ulicah še | zadnjič | zavpijejo na nemirne otroke, ko je slišati mestne | A |
dejanje, ki sledi samo kakšno uro zatem, ko boš še | zadnjič | pregledal svoje spolirane kanone in granate | A |
hudo. . / . / stran 73 . / Takrat je bilo še | zadnjič | hudo.Prostor je bil še hladen in prazen in tudi | A |
zadnjo brljivo petrolejko, takrat ji je bilo še | zadnjič | hudo.Zakaj takrat je skozi kopreno, ki ji je | A |
Bilo je natančno tam, kjer jo je neki popoldan | zadnjič | videl.Potem je brez besed in z negibnim obrazom | A |
da tudi, ampak nič zato, da ni prvič in ne | zadnjič. | On pa je rekel, da kaj, če zadnjič. | A |
prvič in ne zadnjič. On pa je rekel, da kaj, če | zadnjič. | Malo sem se smejal in spomnil sem se tistega | A |
Romarji niso vedeli, da jih čaka...« In še | zadnjič, | čisto drugače: »Zakaj potem sedim v mestnem | A |
aktovka. Tisto noč je vseeno pisala, še | zadnjič. | Enostavno besedilo, ki ga ni nikomur pokazala | A |
in njegovih skritih ukazovalcev. Cesarju še | zadnjič | rečejo, naj pobegne, preden bodo oblegovalci | A |
ki jih je bil poprej odklonil. Še enkrat, še | zadnjič | si premisli.Reče, da se bo odpovedal prestolu | A |
Tako, je rekel, zdaj bomo padli. Ko se je še | zadnjič | ozrl okrog sebe, je videl, da je naenkrat v | A |
Prvič. In | zadnjič. | Kadila sta na balkonu, slonela sta ob ograji | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |