nova beseda iz Slovenije

vzglavje (135)


Odeni se, ubožec, ves si pôten! Popravi mu      vzglavje.     Vprašala bi, ker je treba ... ali bi šla po duhovnika  A
je bila postavljena še miza, na njej in čez      vzglavje      so bile nakopičene blazine za bolnikovo glavo  A
Zato se je sklonila, položila čelo na njegovo      vzglavje      in zaihtela.Sama je bila v mali bolniški sobici  A
sva po njej mojo žimnico in pod žimnico sva za      vzglavje      položila meter dolgobukovo klado, kakor smo  A
bukovo klado, kakor smo bili klado položili za      vzglavje      tudi dedu. Sestra je prinesla bele rjuhe in  A
voz. Tildica naglo priskoči in mu popravlja      vzglavje.     Sova se zgrabi za ograjo voza in se začne prav  A
pod posteljo in zapahnil vrata za seboj. Pod      vzglavje      je potisnil bodalo in se začel slačiti.Pogled  A
notranjo stran in se zvil okrog njiju. Pod      vzglavje      je spravil bodalo.Ob ognjišču je dekle še pretočilo  A
Zleknil se je na hrbet in spravil bodalo pod      vzglavje.     Iztegnil je roko in po tegnil njeno glavo k svojemu  A
je zdaj na korenini ogromnega drevesa iskala      vzglavje,      v njegovi krošnji pa poslednji počitek za utrujene  A
je razraščala zdaj vrba žalujka, čez njegovo      vzglavje      pa je bil položen zid, s katerim se je začenjal  A
vrže knjigo in palico iz rok, primakne torbo za      vzglavje      in stegne se po oltarju ter jame glasno smrčati  A
Precej pa mu je zaspana glava omahnila na      vzglavje      in se pogreznila v težke sanje. Bilo je že pozno  A
ovohali in odnesli v hlev. Imeli so jih ponoči za      vzglavje.     No ‒ sem si mislil ‒ taka visoka glava rada na  A
ne je! Se ko gre spat, si vtakne žemljo pod      vzglavje,      da jo bo jedel ponoči, ko se bo zbudil in bo  A
oblečena na postelji in tiho jokala, da je bilo      vzglavje      vse mokro od solz. Ker je bila obledela od prečutih  A
čakalnice, kjer so polegali po tleh in imeli za      vzglavje      popotne cule, matere pa so čepele z dojenčki  A
Ta je bil tako pritrjen ob steno, da je bilo      vzglavje      nekoliko više od vznožja. Toda ozek, ozek.  A
listje, zakril obraz s klobukom in si podložil za      vzglavje      sklenjene roke.Tako je obležal.  A
požirkih. Potem je zvil nekaj stare obleke za      vzglavje      in legel vznak na klop ob peči. Ni mu  A
stopil na klop k peči, pobožal Štefo, ji popravil      vzglavje      in dolgo gledal v smehljajoči se obrazek s sklenjenimi  A
bledota. Ali ona se je naslonila utrujena na      vzglavje      ter se blaženo nasmehnila; na njenih ustnih  A
Nato je hotela okreniti glavo, ker je bilo      vzglavje      vroče in mokro od potú, ali tudi glava je obležala  A
na dvorišče nedozidane hiše. Kamen mu je bil      vzglavje,      zemlja mu je bila postelja.Ležal je in je premišljev  A
jutra.“ Truden, kakor je bil, se je naslonil ob      vzglavje      in je zadremal.  A
obraz je bil čistejši in belejši nego odeja in      vzglavje.     Mlad je bil, ves otroški, ali na čelu in na ustnih  A
in jasnim nebom. Položil je lice na materino      vzglavje      in je zatisnil oči. IV   A
Obrnila je glavo in je pritisnila usta na      vzglavje.      Od drugega okna je zašumelo, Tončka  A
»Malči, glej!« Položila je kanarčka na      vzglavje,      malo se je še stresel in je umrl... Tako  A
ji je ležalo na srcu, ni ji bilo do spanja.      Vzglavje      je bilo vroče, vsa postelja je bila vroča in  A
je in se je odela do vratu. Ali takoj je bilo      vzglavje      spet vroče in trdo, misli so prihajale, spanja  A
In ko je bila noč, so sople težke njene prsi;      vzglavje      je bilo od žerjavice in žile so bíle na senceh  A
razpaljene, trepetajoče... pritisnila je čelo na      vzglavje.      »Sveti angel varuh moj, varuj mene ti nocoj  A
ven...« Malči, ki je sedela, se je naslonila na      vzglavje,      tako so jo vzburile te besede.Takrat ni vedela  A
so še zmerom na stenah njeni pogledi, da je      vzglavje      na postelji še toplo od njenih lic, da je v  A
Jeruzalema? Kje je talisman, da ga položim pod svoje      vzglavje      in se vzdramim z lahkim srcem in jasno dušo  A
postlal in odel sem jo čez dan tako, da je bilo      vzglavje      podobno prestolu.Napravil sem si krono iz zlatega  A
kadar ležem zvečer na posteljo, mi teko solze na      vzglavje.     Ustvarjen sem za temo, ali ta tema me duši in  A
se zjutraj po težkih sanjah prebudil, je bilo      vzglavje      mokro od solza in oči so mi bile kalne in trudne  A
pragom in je nagnil glavo. ”Dajte, vzdignite mi      vzglavje,      da ga vidim,“ je ukazal župnik.Ugledal je tujca  A
ali stopil ni, temveč je omahnil z životom na      vzglavje.      ”Kdo mi je dal strupa, kdo me je ukanil?  A
vzdignila se prestrašena, oprla se z rokama ob      vzglavje,      buljila s širokimi očmi. ”Kaj je?  A
pogrnil nanj svoj plašč in si takó napravil      vzglavje      za svojo posteljo.Zadaj v kotu je imel svoje  A
solze so tekle po njenih licih in so kapale na      vzglavje.     In klicala je brez nehanja z ihtečim, zategnjenim  A
na belih ramah in na odeji. ”Sedi k meni, ob      vzglavje,      in pripoveduj, kod si hodil in kako si grešil  A
naravnost k postelji. Položil je roko na njeno      vzglavje      in je zajokal. ”Zakaj, Jokec?“   A
pripovedoval Jokec, nato pa je položil glavo na      vzglavje      in je zajokal. ”Kaj misliš zdaj, Tinka: ali  A
Bog ne bo pustil!“ ”Stopi bliže, Jokec, na      vzglavje      se nasloni!Da boš slišal natanko, da si boš  A
mrzel pot in sedel sem k tvoji postelji, ob      vzglavje,      ker so se mi noge tresle in se je izba zibala  A
si prosila; in časih, ko se naslonim ob tvoje      vzglavje,      slišim v sanjah tvoj glas, kakor sem ga slišal  A
nato si se nasmehnila. Pokleknil sem ob tvoje      vzglavje      in sem poljubaval tvoje roke ... Ne tisti beg  A
strahu in od bolečine; on se je naslonil na      vzglavje      in se je smejal naglas ...“ Težke, kakor pijane  A
in majhnimi mokrimi očesci se je nagnila na      vzglavje      ter vprašala s tihim, skoro nežnim glasom:   A
parkrat po sobi; naposled se je sklonil nad      vzglavje      in poslušal. ”Sedaj so bolj mirni ...  A
k posteljici, naslonila se je s komolcem na      vzglavje      in se je sklonila nizko nad otrokov obraz.Ustnice  A
Toda Anki ni bilo do igrač. Naslonila se je na      vzglavje;      odprla je knjigo, komaj se je ozrla na podobo  A
zazorilo sivo, deževno jutro, se je naslonila na      vzglavje      tudi mati ... Zjutraj je prišel zdravnik.  A
se je naveličala plesa, položila je glavo na      vzglavje      in se je obrnila v steno. Sopla je sunkoma in  A
vegast stol ter je sedel poleg odra, neznancu ob      vzglavje.      Opazoval mu je obraz, ki se je svetil v mesečini  A
nisem več imel, da bi si bil poiskal pošteno      vzglavje      ...Vedel sem, da pridete nocoj, in lepo je, da  A
da je stopil ob . / . / stran 229 . / njegovo      vzglavje      duh minulih, srečnih časov, z belimi krili in  A
peči, tam blizu, kjer je bilo nekoč posteljno      vzglavje,      pa so bila naširoko popljuvana.Spomnil se je  A
sem jo videl sam, ko se je nagnila čez moje      vzglavje;      mrzla je bila tako močno, da sem slano čutil  A
se je zgodilo časih, kadar mi je popravljala      vzglavje;      moje trepalnice so bile zatisnjene, ali izza  A
svečo na njeno mesto nazaj in nato sem padel na      vzglavje      ... thalle der hypo-kulturstiftung-1724   A
stala blizu okna; žena mi je nekoliko vzvišala      vzglavje      in gledal sem na vrt in proti gozdu.Samo še  A
padali na čelo; z levico se je naslanjal na      vzglavje,      tresočo desnico pa je stegnil od sebe.Gube na  A
jo od doma...« Franc se je zagrizel z zobmi v      vzglavje      in je zatisnil oči. »Čemu pa si prišel gor?  A
malodušnost! Glej, sedi, da, položi glavo malo na      vzglavje,      samo za trenotek, da si odpočiješ!...   A
med njimi, ki bi rad položil glavo na to moje      vzglavje.     “ Na mizi je stala steklenica z malinovcem  A
blazino na tla, pogrnila jo je z belo rjuho, lepo      vzglavje      je napravila in toplo odejo je prinesla.   A
pokličem, le pridi, pa mi poravnaj odejo in      vzglavje.      Hôdi tiho in se ne zadevaj nikamor, da ne vzbudiš  A
bolnega otroka je ležala brez moči, pogreznjena v      vzglavje,      brezkrvne ustnice so bile na pol odprte. Videlo  A
Iskal je na mizi, na oknu. Potem je segel pod      vzglavje,      otipal pismo in ga razgrnil.Ni bila njena pisava  A
hotela spati. Napravil sem ji iz bisažice majhno      vzglavje,      nakar je legla in takoj zaspala.Nad nama so  A
srebrnih tolarjev in vsak večer jih pokladajo pod      vzglavje      svoje postelje, da spijo na njih kakor koklja  A
‒ Potem pa ji je glavica padla na mehko      vzglavje,      in iz misli seji je hipoma izbrisala zanimiva  A
sin Luka in zbira nekaj cunj, da si pripravi      vzglavje      na klopi. mNikar se ne bojte!l odgovori brat  A
kam se devajo take reči, ki od nje zahajajo. V      vzglavje,      da se človeku kaj pridnega in prijetnega sanja  A
da ne grem, tukajle pod lesniko bom spal.« Za      vzglavje      si prinese precej veliko pest mrve in se razpoloži  A
ga jame zopet klicati, cukati, popravljati mu      vzglavje      in brisati mu krvavi obraz.Ranjenec je jel govoriti  A
Leže čez nekaj hodá na tla in dene komolca za      vzglavje.     Zre v nebo, enkrat poškrtne z zobmi, trikrat  A
pred sovražnikom.« »Gladeža sem mu že dala pod      vzglavje!     « deje mati skrbno. »S tistim ne bo niti zveličan  A
rogatec kosmati ne vzame, konjsko smrt mu pa pod      vzglavje      vtaknite, da bo drugih misli!« »Komu?  A
trenutkov in izpustil njeni roki. Pal je nazaj na      vzglavje      in z obema rokama prijel se za čelo. Ona se  A
železno skrinjico, tisto sem mu morala dati pod      vzglavje.     V njej je najbrž denar in zdi se mi tudi, da  A
postelja. Pokliče tedaj pastorko, da ji popravi      vzglavje.     Lahka vest jo tako udobrovolji, da se jame šaliti  A
zakleni vanjo, daj, daj! Ključ mi daj sèm pod      vzglavje!     « Marica je storila tako, gospa pa se je naglo  A
pokril z zeleno odejo iz mošeje in obesil ruto ob      vzglavje.      Da ni bilo že tako pozno in da ni deževalo čedalje  A
Židovka je izbirala rutice in položila eno na      vzglavje      Natašine postelje ter šepetaje rekla: »Posodil  A
je bil že na pol pozabljen. Ko je sedel na      vzglavje,      se je počutil nekoliko osramočenega. Julija  A
da bi mi v svoji ljubezni položila program na      vzglavje.      ST.:  B
na travnato rušo, si podstavi Oko duha za      vzglavje      in se zazre v globoko sinje nebo.Lastovke  B
Pomignil nam je na tla in položil glavo nazaj na      vzglavje,      kot sem videl početi kadilce opija v filmih  B
Spal je na starem ruskem tanku. Za      vzglavje      ima veliko temno rdečo blazino, pokrit je s  D
ki povzročajo kašljanje. Zelo privzdignjeno      vzglavje      pa je na kašljanje sililo manj kot ležeč položaj  D
realna«. Je pa res, da bodočega očka postavijo ob      vzglavje      porodnice, torej ne more natančno opazovati  D
Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: 1.      vzglavje,      9. brv, 12. Daladier, 13. Seer, 14. Ili, 15  D
samo gledate, barvno natisnete in postavite pod      vzglavje.      Pisanje svojemu predstavniku v oblastni strukturi  D
samo gledate, barvno natisnete in postavite pod      vzglavje.     «Nekateri njegovi novinarski kolegi, ki so v  D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA