nova beseda iz Slovenije
Odeni se, ubožec, ves si pôten! Popravi mu | vzglavje. | Vprašala bi, ker je treba ... ali bi šla po duhovnika | A |
je bila postavljena še miza, na njej in čez | vzglavje | so bile nakopičene blazine za bolnikovo glavo | A |
Zato se je sklonila, položila čelo na njegovo | vzglavje | in zaihtela.Sama je bila v mali bolniški sobici | A |
sva po njej mojo žimnico in pod žimnico sva za | vzglavje | položila meter dolgobukovo klado, kakor smo | A |
bukovo klado, kakor smo bili klado položili za | vzglavje | tudi dedu. Sestra je prinesla bele rjuhe in | A |
voz. Tildica naglo priskoči in mu popravlja | vzglavje. | Sova se zgrabi za ograjo voza in se začne prav | A |
pod posteljo in zapahnil vrata za seboj. Pod | vzglavje | je potisnil bodalo in se začel slačiti.Pogled | A |
notranjo stran in se zvil okrog njiju. Pod | vzglavje | je spravil bodalo.Ob ognjišču je dekle še pretočilo | A |
Zleknil se je na hrbet in spravil bodalo pod | vzglavje. | Iztegnil je roko in po tegnil njeno glavo k svojemu | A |
je zdaj na korenini ogromnega drevesa iskala | vzglavje, | v njegovi krošnji pa poslednji počitek za utrujene | A |
je razraščala zdaj vrba žalujka, čez njegovo | vzglavje | pa je bil položen zid, s katerim se je začenjal | A |
vrže knjigo in palico iz rok, primakne torbo za | vzglavje | in stegne se po oltarju ter jame glasno smrčati | A |
Precej pa mu je zaspana glava omahnila na | vzglavje | in se pogreznila v težke sanje. Bilo je že pozno | A |
ovohali in odnesli v hlev. Imeli so jih ponoči za | vzglavje. | No ‒ sem si mislil ‒ taka visoka glava rada na | A |
ne je! Se ko gre spat, si vtakne žemljo pod | vzglavje, | da jo bo jedel ponoči, ko se bo zbudil in bo | A |
oblečena na postelji in tiho jokala, da je bilo | vzglavje | vse mokro od solz. Ker je bila obledela od prečutih | A |
čakalnice, kjer so polegali po tleh in imeli za | vzglavje | popotne cule, matere pa so čepele z dojenčki | A |
Ta je bil tako pritrjen ob steno, da je bilo | vzglavje | nekoliko više od vznožja. Toda ozek, ozek. | A |
listje, zakril obraz s klobukom in si podložil za | vzglavje | sklenjene roke.Tako je obležal. | A |
požirkih. Potem je zvil nekaj stare obleke za | vzglavje | in legel vznak na klop ob peči. Ni mu | A |
stopil na klop k peči, pobožal Štefo, ji popravil | vzglavje | in dolgo gledal v smehljajoči se obrazek s sklenjenimi | A |
bledota. Ali ona se je naslonila utrujena na | vzglavje | ter se blaženo nasmehnila; na njenih ustnih | A |
Nato je hotela okreniti glavo, ker je bilo | vzglavje | vroče in mokro od potú, ali tudi glava je obležala | A |
na dvorišče nedozidane hiše. Kamen mu je bil | vzglavje, | zemlja mu je bila postelja.Ležal je in je premišljev | A |
jutra.“ Truden, kakor je bil, se je naslonil ob | vzglavje | in je zadremal. | A |
obraz je bil čistejši in belejši nego odeja in | vzglavje. | Mlad je bil, ves otroški, ali na čelu in na ustnih | A |
in jasnim nebom. Položil je lice na materino | vzglavje | in je zatisnil oči. IV | A |
Obrnila je glavo in je pritisnila usta na | vzglavje. | Od drugega okna je zašumelo, Tončka | A |
»Malči, glej!« Položila je kanarčka na | vzglavje, | malo se je še stresel in je umrl... Tako | A |
ji je ležalo na srcu, ni ji bilo do spanja. | Vzglavje | je bilo vroče, vsa postelja je bila vroča in | A |
je in se je odela do vratu. Ali takoj je bilo | vzglavje | spet vroče in trdo, misli so prihajale, spanja | A |
In ko je bila noč, so sople težke njene prsi; | vzglavje | je bilo od žerjavice in žile so bíle na senceh | A |
razpaljene, trepetajoče... pritisnila je čelo na | vzglavje. | »Sveti angel varuh moj, varuj mene ti nocoj | A |
ven...« Malči, ki je sedela, se je naslonila na | vzglavje, | tako so jo vzburile te besede.Takrat ni vedela | A |
so še zmerom na stenah njeni pogledi, da je | vzglavje | na postelji še toplo od njenih lic, da je v | A |
Jeruzalema? Kje je talisman, da ga položim pod svoje | vzglavje | in se vzdramim z lahkim srcem in jasno dušo | A |
postlal in odel sem jo čez dan tako, da je bilo | vzglavje | podobno prestolu.Napravil sem si krono iz zlatega | A |
kadar ležem zvečer na posteljo, mi teko solze na | vzglavje. | Ustvarjen sem za temo, ali ta tema me duši in | A |
se zjutraj po težkih sanjah prebudil, je bilo | vzglavje | mokro od solza in oči so mi bile kalne in trudne | A |
pragom in je nagnil glavo. ”Dajte, vzdignite mi | vzglavje, | da ga vidim,“ je ukazal župnik.Ugledal je tujca | A |
ali stopil ni, temveč je omahnil z životom na | vzglavje. | ”Kdo mi je dal strupa, kdo me je ukanil? | A |
vzdignila se prestrašena, oprla se z rokama ob | vzglavje, | buljila s širokimi očmi. ”Kaj je? | A |
pogrnil nanj svoj plašč in si takó napravil | vzglavje | za svojo posteljo.Zadaj v kotu je imel svoje | A |
solze so tekle po njenih licih in so kapale na | vzglavje. | In klicala je brez nehanja z ihtečim, zategnjenim | A |
na belih ramah in na odeji. ”Sedi k meni, ob | vzglavje, | in pripoveduj, kod si hodil in kako si grešil | A |
naravnost k postelji. Položil je roko na njeno | vzglavje | in je zajokal. ”Zakaj, Jokec?“ | A |
pripovedoval Jokec, nato pa je položil glavo na | vzglavje | in je zajokal. ”Kaj misliš zdaj, Tinka: ali | A |
Bog ne bo pustil!“ ”Stopi bliže, Jokec, na | vzglavje | se nasloni!Da boš slišal natanko, da si boš | A |
mrzel pot in sedel sem k tvoji postelji, ob | vzglavje, | ker so se mi noge tresle in se je izba zibala | A |
si prosila; in časih, ko se naslonim ob tvoje | vzglavje, | slišim v sanjah tvoj glas, kakor sem ga slišal | A |
nato si se nasmehnila. Pokleknil sem ob tvoje | vzglavje | in sem poljubaval tvoje roke ... Ne tisti beg | A |
strahu in od bolečine; on se je naslonil na | vzglavje | in se je smejal naglas ...“ Težke, kakor pijane | A |
in majhnimi mokrimi očesci se je nagnila na | vzglavje | ter vprašala s tihim, skoro nežnim glasom: | A |
parkrat po sobi; naposled se je sklonil nad | vzglavje | in poslušal. ”Sedaj so bolj mirni ... | A |
k posteljici, naslonila se je s komolcem na | vzglavje | in se je sklonila nizko nad otrokov obraz.Ustnice | A |
Toda Anki ni bilo do igrač. Naslonila se je na | vzglavje; | odprla je knjigo, komaj se je ozrla na podobo | A |
zazorilo sivo, deževno jutro, se je naslonila na | vzglavje | tudi mati ... Zjutraj je prišel zdravnik. | A |
se je naveličala plesa, položila je glavo na | vzglavje | in se je obrnila v steno. Sopla je sunkoma in | A |
vegast stol ter je sedel poleg odra, neznancu ob | vzglavje. | Opazoval mu je obraz, ki se je svetil v mesečini | A |
nisem več imel, da bi si bil poiskal pošteno | vzglavje | ...Vedel sem, da pridete nocoj, in lepo je, da | A |
da je stopil ob . / . / stran 229 . / njegovo | vzglavje | duh minulih, srečnih časov, z belimi krili in | A |
peči, tam blizu, kjer je bilo nekoč posteljno | vzglavje, | pa so bila naširoko popljuvana.Spomnil se je | A |
sem jo videl sam, ko se je nagnila čez moje | vzglavje; | mrzla je bila tako močno, da sem slano čutil | A |
se je zgodilo časih, kadar mi je popravljala | vzglavje; | moje trepalnice so bile zatisnjene, ali izza | A |
svečo na njeno mesto nazaj in nato sem padel na | vzglavje | ... thalle der hypo-kulturstiftung-1724 | A |
stala blizu okna; žena mi je nekoliko vzvišala | vzglavje | in gledal sem na vrt in proti gozdu.Samo še | A |
padali na čelo; z levico se je naslanjal na | vzglavje, | tresočo desnico pa je stegnil od sebe.Gube na | A |
jo od doma...« Franc se je zagrizel z zobmi v | vzglavje | in je zatisnil oči. »Čemu pa si prišel gor? | A |
malodušnost! Glej, sedi, da, položi glavo malo na | vzglavje, | samo za trenotek, da si odpočiješ!... | A |
med njimi, ki bi rad položil glavo na to moje | vzglavje. | “ Na mizi je stala steklenica z malinovcem | A |
blazino na tla, pogrnila jo je z belo rjuho, lepo | vzglavje | je napravila in toplo odejo je prinesla. | A |
pokličem, le pridi, pa mi poravnaj odejo in | vzglavje. | Hôdi tiho in se ne zadevaj nikamor, da ne vzbudiš | A |
bolnega otroka je ležala brez moči, pogreznjena v | vzglavje, | brezkrvne ustnice so bile na pol odprte. Videlo | A |
Iskal je na mizi, na oknu. Potem je segel pod | vzglavje, | otipal pismo in ga razgrnil.Ni bila njena pisava | A |
hotela spati. Napravil sem ji iz bisažice majhno | vzglavje, | nakar je legla in takoj zaspala.Nad nama so | A |
srebrnih tolarjev in vsak večer jih pokladajo pod | vzglavje | svoje postelje, da spijo na njih kakor koklja | A |
‒ Potem pa ji je glavica padla na mehko | vzglavje, | in iz misli seji je hipoma izbrisala zanimiva | A |
sin Luka in zbira nekaj cunj, da si pripravi | vzglavje | na klopi. mNikar se ne bojte!l odgovori brat | A |
kam se devajo take reči, ki od nje zahajajo. V | vzglavje, | da se človeku kaj pridnega in prijetnega sanja | A |
da ne grem, tukajle pod lesniko bom spal.« Za | vzglavje | si prinese precej veliko pest mrve in se razpoloži | A |
ga jame zopet klicati, cukati, popravljati mu | vzglavje | in brisati mu krvavi obraz.Ranjenec je jel govoriti | A |
Leže čez nekaj hodá na tla in dene komolca za | vzglavje. | Zre v nebo, enkrat poškrtne z zobmi, trikrat | A |
pred sovražnikom.« »Gladeža sem mu že dala pod | vzglavje! | « deje mati skrbno. »S tistim ne bo niti zveličan | A |
rogatec kosmati ne vzame, konjsko smrt mu pa pod | vzglavje | vtaknite, da bo drugih misli!« »Komu? | A |
trenutkov in izpustil njeni roki. Pal je nazaj na | vzglavje | in z obema rokama prijel se za čelo. Ona se | A |
železno skrinjico, tisto sem mu morala dati pod | vzglavje. | V njej je najbrž denar in zdi se mi tudi, da | A |
postelja. Pokliče tedaj pastorko, da ji popravi | vzglavje. | Lahka vest jo tako udobrovolji, da se jame šaliti | A |
zakleni vanjo, daj, daj! Ključ mi daj sèm pod | vzglavje! | « Marica je storila tako, gospa pa se je naglo | A |
pokril z zeleno odejo iz mošeje in obesil ruto ob | vzglavje. | Da ni bilo že tako pozno in da ni deževalo čedalje | A |
Židovka je izbirala rutice in položila eno na | vzglavje | Natašine postelje ter šepetaje rekla: »Posodil | A |
je bil že na pol pozabljen. Ko je sedel na | vzglavje, | se je počutil nekoliko osramočenega. Julija | A |
da bi mi v svoji ljubezni položila program na | vzglavje. | ST.: | B |
na travnato rušo, si podstavi Oko duha za | vzglavje | in se zazre v globoko sinje nebo.Lastovke | B |
Pomignil nam je na tla in položil glavo nazaj na | vzglavje, | kot sem videl početi kadilce opija v filmih | B |
Spal je na starem ruskem tanku. Za | vzglavje | ima veliko temno rdečo blazino, pokrit je s | D |
ki povzročajo kašljanje. Zelo privzdignjeno | vzglavje | pa je na kašljanje sililo manj kot ležeč položaj | D |
realna«. Je pa res, da bodočega očka postavijo ob | vzglavje | porodnice, torej ne more natančno opazovati | D |
Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: 1. | vzglavje, | 9. brv, 12. Daladier, 13. Seer, 14. Ili, 15 | D |
samo gledate, barvno natisnete in postavite pod | vzglavje. | Pisanje svojemu predstavniku v oblastni strukturi | D |
samo gledate, barvno natisnete in postavite pod | vzglavje. | «Nekateri njegovi novinarski kolegi, ki so v | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |