Vsesani v bele roke, v beli obraz so mu sledili Tinini pogledi. In ko je bila noč, so sople težke njene prsi; vzglavje je bilo od žerjavice in žile so bíle na senceh, kakor da bi udarjalo s kladevcem.
... Pomlad je šla preko poljane in kjer je bila prej gola prst, je vzklilo čez noč bujno življenje, zgodilo se je božje čudo...