nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Sonce, poved v sobesedilu:
Ali vso dušo mu je osvojilo blaženo sladko hrepenenje; pričakoval je nečesa vzvišenega, krasnega; a to pričakovanje mu ni bilo mučno: - čutil se je srečnega in svobodnega v tem sladkem nemiru ... Mana je skočila kvišku in stopila k postelji. Krištof je vzdignil glavo, da so mu srebrni lasje v dolgih kodrih padali na čelo; z levico se je naslanjal na vzglavje, tresočo desnico pa je stegnil od sebe. Gube na obrazu so v hipu izginile; lica so obledela v svetlem, blaženem razkošju ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani