Stríj je stal poleg njega z visoko privzdignjenimi obrvmi in izbuljenimi očmí; v obraz ga je zazebla smrtna bledota.
Ali ona se je naslonila utrujena na vzglavje ter se blaženo nasmehnila; na njenih ustnih je drhtelo kakor lepe sanje iz davnih let ... o ljubezenskih dramah, o zvestih srcih, o nožu v ljubosumnih rokah ... Strij je šel na svoj prostor in je molčal; njegove pestí pa so ostale sključene in kolena so se mu tresla ... Pod stopnícami sta obstala.