vročina (1.819)

slišim, že se tresem od želje in veselja, mraz in	vročina	me naenkrat prevzame. Včasih letam po borštu	A
z vetrnico maha: Odpri okno! Tukaj je taka	vročina	‒ NEŽKA Zato ker tako hitro gor in dol hodijo	A
nogo in nisem se mogel ganiti. Bilo je poldne,	vročina	je pritisnila k tlom in množica nog je hodila	A
Svetli dim!	Vročina	ledena!Bdeče spanje!	A
formacijskih dob. Naposled je puhnila taka	vročina,	da skoro prišla bi ob luč spomina. »Moj Bog	A
9 NEMIR 10 ODHODI 11 DREVORED 12 RAZCVET 14	VROČINA	15 VALOVI IN KAPLJE 16 DEKLICA Z VŽIGALICAMI	A
odpre v dlan in me boža. . / . / stran 15 . /	VROČINA	Prikradla se je v meso in kri, na vročem mesu	A
pogled me je prepričal, da je rojak hudo bolan,	vročina	ga je kuhala, razkuštrani lasje so bili mokri	A
gotovo ceneje kakor pri vas.« * * * Nenavadna	vročina	je vladala tisto poletje; mnogo ljudi je dobilo	A
premog.« A naprej slonijo ob ograji, ko da jih	vročina	drži priklenjene k nji. »A nekje morda ni vojske	A
Tenka breza. Zjutraj visoka	vročina,	zvečer nič in celo premalo. Kdo vé, kaj se mu	A
novega zraka. Pod to igro valujočega vetra pa je	vročina	nepopustljiv bel oklep, ki drži telo priklenjeno	A
karabinjerjema potoval na jug. Kalabrijska	vročina,	tako da okno voza ni tam nič pomagalo, kakor	A
pravi. Sobica je tesna, še bolj jo dela tesno	vročina,	ker nad stropom je prav gotovo streha.Pa še	A
stropom je prav gotovo streha. Pa še bolj se zdi	vročina	vsiljiva, ker ni poletja na predmetih, na starinski	A
tronadstropni zidovi takó oklepajo, da se v njem	vročina	potihoma kuha; krošnje divjih kostanjev pa je	A
začetku septembra, ko se južna, skoraj afriška	vročina	ublaži v na pol deževno, na pol soparno ozračje	A
prozorna, komaj vidna tančica. »To ni zvok, to je	vročina,	« se je nasmehnil in stopil naprej.Spotaknil	A
in se je rodil na njivi. Bilo je ob žetvi:	vročina	je brnela po zraku, mušice so rojile nad lužami	A
mama tako rada pela. Harmonij, utrujenost,	vročina	in občutek, da je mami odleglo, so me uspavali	A
branjevko iz Brd, prav tako brnela popoldanska	vročina	in da sem bil prav tako omotičen.In tisti spomin	A
Nisem odgovoril. Junijska	vročina	je brnela, zrelo žito se je prelivalo v valu	A
za dnem. Nekega poletnega popoldneva, ko je	vročina	brnela v zraku in je bil v izbi prijeten hlad	A
otroškem jeziku govori sladke besede. Toda poletna	vročina	jo kmalu prevzame in Tinka zaspi.Jasno je, da	A
pri zgornjih linicah ven, po hrbtu pa mu gre	vročina,	po tilniku leze in v ušesa. Prav gotovo ima	A
pomikajo hitreje, svet je skladnejši, sonce lažje,	vročina	jenjava, lahna sapica pihlja.Zijajo vanj.	A
Je bilo vroče?	Vročina	je bila v zraku in v prsih vseh tistih ljudi	A
sprejel pomenek, tak čuden zrak imate, vlaga in	vročina,	oboje hkrati. -	A
-	Vročina	in slab zrak, je zaupljivo šepnil starec, v	A
čutil je, kako se mu po vsem telesu pretaka vsa	vročina,	vsavlaga in opojna sopara tega dolgega dne.	A
tak nemiren korak, v gozdu, na polju, v hiši.	Vročina	mu je pritiskala na lobanjsko lupino, da se	A
je predse, pomislil je, da ga še zmeraj kuha	vročina	in da bo moral nazaj v posteljo.Ko bi že šli	A
gosta sopara, od vsega njegovega telesa puhti	vročina,	znoj, konjsko peno ima na ustih. -	A
seboj kot Bog oče, tu je bilo blato, včasih	vročina,	včasih dež, povsod pa prestrašeni Bavarci, še	A
solz, ne smeha. Ne vem, kaj je mraz in kaj je	vročina,	nisem ne drevo ne kamen.Ugani, kaj sem?	A
svinčniki, zrak, klimatizacija, zrak, klima,	vročina	v glavi, srce tolče v ušesih, k konec...Konec	A
razžarjenega neba. Poletje stoji, zrak stoji, vlažna	vročina	trepeta.Kupola je nasičena z vlago, s soparo	A
kupola razžarjenega neba. Vlažni zrak trepeta.	vročina	lebdi, poletje stoji, zgodba se je zaustavila	A
v svetlobi, nadenj je prihajala dopoldanska	vročina,	zgnetena z vlažno sapo z oceana.Brezdomci pod	A
naj bi naselbino nahranil, je bil beden. Huda	vročina	in strah pred nalezljivimi boleznimi.Sporov	A
je rekla, ni pomladi v Masadi, je rekla, samo	vročina	in pogled na Mrtvo morje.Kaj govoriš, sem rekel	A
niti pomotoma ne! V kabini tovornjaka se je	vročina,	ki jim je rezala prav v pljuča, mešala z vonjem	A
tudi huda reč. Zjutraj rosa in mraz, opoldne	vročina,	in živina sitna.Za stare noge je to težko delo	A
in oči so se mu tako čudno svetile, da jo je	vročina	spreletela. »Ti boš moja žena.	A
so se zbudili spet pomisleki zoper ta konec;	vročina	jo je spreletala, in zazdelo se ji je, da se	A
ognju. Vsa je plapolala, prasketala, pokala, in	vročina	je žehtela na vse strani. »Kje pa je Tetrev	A
poprej blizu njegove koče apno gasil, in kakšna	vročina	takrat nastane, to ve vendar vsak otrok. »Ne	A
da brani pravico in zakon! Kako ga je obšla	vročina,	ko je hitel po ulicah, kako mu je silila kri	A
nezakrivljena beda in stiska; glad in mraz in trud in	vročina	sta jo bila posušila; od dolge vrste žalostnih	A
potegnila prek znojnega čela. Dušila jo je čudna	vročina,	in jezik je lepel v suhih ustih. Oprijemši je	A
Čemu vam neki bom!« je odvrnila deklica, in	vročina,	ki ji je obšla lica, jo je poučila, kako nepremišljeno	A
tričetrt na dvanajst. Levki utriplje srce,	vročina	jo kuha, sama ne ve, kaj dela, vstane, vrže	A
da se ohladi. Dolga pot ga je utrudila in	vročina	ga je tako prevzela, da nehote zadremlje.Ali	A
izkajalo zajtrkovanje. V zraku napovedujoča se	vročina,	na cesti nič vozil in nič ljudi, promet je odvihral	A
alkoholom, pri čemer da je svoje pridala še	vročina	tistih dni.V tej govorici ni bila vsa resnica	A
voh in tip: vsaka jed se je pokajala in njena	vročina	je poživljala in spodbadala tipni čut.Ali se	A
roka siloma vleče k sebi. »Gori je strašanska	vročina,	zato se hladim tukaj.Zakaj se nas pa ogibate	A
ni bil namenjen daleč, ker je pripekala silna	vročina;	po kopeli pa se je čutil tako osveženega in	A
Gospica, vi ste vsa razgreta. Pot je dolga in	vročina	neznosna.Ali bi ne ugajal kakšen jopič, da se	A
Bo že ena čez poldne, ko se pripeljeva tja.	Vročina	že pritiska in dirjati ne moreva.« Pol ure pozneje	A
toliko življenja in toliko bede. Popoldne je	vročina	pritisnila na streho konjskega hleva, ki je	A
zašumelo je kaj ali zaškripalo, pa ga je spreletela	vročina,	v sencih je čutil utrip, trepetal je: zdaj zdaj	A
Birma 189 Hoja medi! 194 Resnici na ljubo 199	Vročina	204 Broji 209 O dimnikarju, belcu in hlačnem	A
dve: Poti se. Leži v postelji, zunaj je pasja	vročina,	on pa čez in čez zadet s pernicami in pije lipov	A
Jutro, 1. julija 1924 ] . / . / stran 204 . /	Vročina	Milostiva! Dosti se mi ne ljubi danes, toda	A
pógradu. Tako je bil zbegan, da ga je obhajala	vročina.	Še nikoli ni mislil na ženitev.	A
je čakala. Odpel si je srajco na prsih, zakaj	vročina	ga je kuhala, z roko je potegnil po rosni travi	A
velemogočni gospod. Ali si pomislil, da utegne biti	vročina	na cesti?Ko bi naložil kak vrč, saj ne uteži	A
naslanjal stražnik preko kamnitne ograje. »	Vročina!	Da se naravna prefekt na pot tako kasno!«	A
svečenica pred malikom, kateremu žrtvuje kadilo.	Vročina	je puhtela iz močnega vina, magister equitum	A
vendarle. Ko je nastopilo poletje in je pritisnila	vročina,	je priganjalo drugo delo.Takrat sem pasel samo	A
In vedno bolj žejna ... Ne, tvoja	vročina	me ne potolaži, ta žeja je nekaj hujšega ...«	A
Resnik. »Rad jih imam, posebno še, kadar je taka	vročina.	« »Fani, dve pivi, dva deci belega in	A
»Tine!	Vročina	ti gre na živce.Kaj čvekaš?	A
branju laskavih vrstic je Lovreka spreletavala	vročina,	da si je nekolikokrat obrisal rosno čelo.Kdo	A
kakor transformator in v daljavi je žehteča	vročina	dvigala kvišku tenko trepetajoče stebriče razžarjenega	A
pot brisal potni obraz ter vzdihoval: ”Oj ta	vročina!	Oj ta neznosna vročina!“	A
”Oj ta vročina! Oj ta neznosna	vročina!	“ Ljudi je bilo malo na cesti.	A
predmestja kake pol ure oddaljeno vasico.	Vročina	je nekoliko pojenjala in košate lipe, ki se	A
ožgano in od ožganega zidovja puhti suha, tiha	vročina.	Okna so zagrnjena, ali tista tenka, ostra bodalca	A
obrvih sem začutil potne kaplje, kakor bi bila	vročina	šele ravnokar izginila.Obraz se je v teh kratkih	A
... Ali tam glejte - beduini v puščavi! Kar	vročina	oblije človeka in zažeja ga, če jih pogleda	A
morem!« Legel je spet in se je odel, ker ga je	vročina	minila in se je tresel. Saj je vse izgublje	A
mi je lica in ves život oblila zadušna, težka	vročina.	Sedel sem za mizo in sem naslonil glavo v dlani	A
polagoma umirali. Kmalu ji je odela teló tista	vročina,	ki je dihala pod njeno sladko in strašno težo	A
težko, oči so jo skelele in v licih ji je kipela	vročina.	Stopila je k oknu in je nalahko odgrnila zastor	A
jutri, ali škoda bi bilo teh lepih dni. Zdaj je	vročina	v Trstu.“”Kako vam je tam?“	A
zamižal; ali ni se mi dalo zaspati. Neznosna	vročina!	Bilo je prve dni julija, skoro štiri mesece	A
neizmerno zabavljivem drgetu, da mi je šinila	vročina	v lica. Ta čudoviti zasmeh, - vreden bi bil	A
izpreletelo do mozga. Hodila je teže, trudna je bila;	vročina	je izginila in tresel jo je mraz; v čevlje ji	A
Prišla je nedelja, lepa avgustova nedelja;	vročina	je bila že malo ponehala, veter je pihal in	A
ni ničesar, odločnost je bila samo zunanja,	vročina	je izginila iz težke, utrujene glave in oči	A
ostavil sem mesto ter se napravil na izprehod.	Vročina	je polagoma pojenjavala, od juga je prihajal	A
kakor bi jo potaknil v vodo. Takoj nato pa je	vročina	hipoma minila in pričel me je stresati mraz	A
prešel mraz sam od sebe in vrnila se je zopet	vročina.	Najstrašnejše so bile noči.	A
roko na moje lice, da bi videli, če ponehava	vročina.	In to mi je delo vselej tako dobro in olajšalo	A
mu, ali pa mu ne daj!“ Nenadoma ga je oblila	vročina,	bušila mu je iz kože tako žehteča in kipeča	A
korakom nekaj neznanega in groznega. Opojna	vročina	ji je dihala v lica in oči so se zastrle s toplo	A
odpravila na cesto. Zunaj je bilo še svetlo, ali	vročina	je ponehala; hladnejši veter je bil zapihal	A
gora hrope, sopiha, v soparnih valovih puhtí	vročina	iz nje.Skloni se, kolikor se pač more, upré	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani