vročina (101-200)

se napotil na to veselo vasovanje. Neznana	vročina,	sladka in težka, mi je ležala na licih, na duši	A
Sedeli smo na trdih klopéh in dremali.	Vročina	je bila strahovita; na vseh obrazih so se svetile	A
Sonce je stalo na nebu suho in razbeljeno in	vročina	je postajala še neznosnejša.Matičevkin spremljevalec	A
po bradi, za vrat; žejen nisem bil več, toda	vročina,	ki se je prelivala po mojih žilah, ni ugasnila	A
senco, kadar je v izbi parila zadušna poletna	vročina	in so muhe brenčale krog miz; tudi ni sedel	A
tedaj se mu je razlila po vsem životu mokra	vročina	... Spominjal se je in tedaj je spoznal, da	A
še nikoli. Toplo ji je zagomazelo po telesu,	vročina	ji je zalila obraz. »Povejte mi resnico, gospod	A
je. V negotovih obrisih predstav, ki jih je	vročina	šibala po njeni glavi, je venomer in venomer	A
dobra, ali videti je res bilo, ko da ponehuje	vročina.	Hanca pa je že stopila iz sobe.	A
Zavrtelo se ji je. Silna	vročina	je zakuhala v njej. »Kače so!« se ji	A
žalostno, lepo in mlado in neusmiljeno golo telo.	Vročina	iz tegá telesa udarja duhovnemu skozi mezlan	A
pečice, da bi testo v pekaču objela čim večja	vročina.	Ko se je ogenj zajedel tudi v nova polena, sem	A
obregnil ob brata, ki sta v senci pobirala slamo. »	Vročina	vama ne more do živega...« Brata sta ob	A
vsaj kadilo ni;znotraj, na podu, pa je bila	vročina	precej manjša, a se je tako kadilo, da je bilo	A
delo najel takšnega človeka, ki mu ne bosta	vročina	in prah šla do živega. »Kaj pa se držite	A
živeli za tistih nekaj večernih minut. Ko je	vročina	popustila in je bilo delo za tisti dan pri kraju	A
zašumelo, čez nekaj minut pa je bilo še slabše.	Vročina	je še bolj pritisnila, prav se je še laže nabiral	A
Židu. Uboga Suzana! Marička je čutila, da ji je	vročina	prešinjala celo telo. Mehanično si je slekla	A
smrt bolno. Za hudo pljučnico je ležala in	vročina	jo je kuhala, da je bil pravi čudež, da ni umrla	A
povpraševala, kako je danes kneginji, če ji sončna	vročina	ne škoduje, če so ji vestno stregli in če kaj	A
v pozni noči jokal pod streho, kjer je bila	vročina	ali pa tak mraz, da mi ni hotelo spanje sesti	A
Scheffertnu, in tedaj se mi je zganila v naročju.	Vročina	je šla od nje kakor od peči, ali v rokah nisem	A
cvetje izginilo s travnikov in vrtov in ko je	vročina	prihajala, sem pri lepem vremenu lazil k njivi	A
napasti in napojiti; tovor je pretežak, se mu zdi,	vročina	prehuda in pot še prav dolga.« »Ko le ne bi	A
pogostitev in marsikatero poučitev. »Najhujša	vročina	je zunaj, za vas in za tovorne konje bo bolje	A
se je ‚otrok’ branil. »Dejali ste, da me bo	vročina	zmogla in da bom sredi pota omagala, zdaj pa	A
je kurja polt, nato ga je začela kuhati huda	vročina.	Začutil je veliko utrujenost.	A
Ali jo mrazi, da seka z zobmi, ali pa jo kuha	vročina,	da vse gori iz nje ...Vešča s Police in véšča	A
za Kabličem, so se poskrili v grmovju. »Tale	vročina	nam utegne spriditi vse,« je suličar Lipe momljal	A
v kepe, pravi ajda, pa te zasujem v kašči ‒	vročina	je, kepe, glejte, so ko otroške glave, dosti	A
raznesla ve . / . / stran 140 . / ter ali pa	vročina	sama.Gorje, če bi se požar razdivjal in zajel	A
Pa je vso gručo kaj kmalu zaustavila pekoča	vročina.	Kalina je stopila za deblo debele breze in	A
zavoljo jeze, ki ga je kuhala bolj kakor soparna	vročina.	Čeprav se je spočetka mislil oglasiti pri Turovcih	A
OKRVAVLJENA SPRAVA Od obrežnih skal je puhtela suha	vročina.	Na žgočem soncu so se greli v klobke zviti modrasi	A
je mrzla in poletje, no, kaj hočete, pekoča	vročina	človeku še tiste dobre misli, ki mu jih možgani	A
žita in žgalo v Peči, da je puhtela od njih	vročina,	kakor bi gorela v peči grmada.Nad Zavrhom je	A
odšla k mami v kamro. Opomnila je: »Mama, če ni	vročina.	« »Ni, Ančka!	A
vse so že od cestnega prahu zakidane.« In pa	vročina,	kaj mi je prizadela le-ta!Žejni pa kakor suha	A
pozdravih pripovedovala je, da je bila na vrtu, a da	vročina	postaja neznosna.Lice ji je v istini gorelo	A
je razgovor bolj živahen. Ko je polegla zunaj	vročina,	odšla sta onadva ali pa vsi trije ven na vrt	A
Spreletelo ga je nekaj zaporedoma kakor mraz in	vročina,	ko je tiščal na lahko njeno ročico. »O, ne bojte	A
mati. Tudi drugega dne ga še ni bilo dol, a	vročina	mu je odlegla; ponehovala je telesna bolest	A
odzdravlja družbi na vsestranski pozdrav, ‒ »oh, kaka	vročina	danes!Gospica Rika, storite mi to ljubezen in	A
morje svetlobe, toda svetloba ga ne blešči in	vročina,	ki vse raztaplja v sopar, njega ne greje. Vrine	A
vlekel in nosil nazaj, in kako ga je trapila	vročina	v glavi, a mrzlica v kolenih.Naša vodniška čast	A
njem. Zdelo se mu je, da je tudi pri oknu ista	vročina	kot pri njenem ležišču.Potihoma je stopil v	A
sem mu,« je ugibala; korak ji je zastajal in	vročina	ji je udarjala v glavo. Matevž je Lovrača že	A
čevljev so dramili tišino. Lovrača je oblivala	vročina	in z rdečim robcem si je brisal pot, v grlu	A
Slaba letina se nam obeta, jeli.	Vročina	kar žge.« »Res!« Bajželj je vprašanje kar prezrl	A
bil skoraj z roko ujel, tako jo je prevzela	vročina.	»Hvala Bogu, da si bomo odpočili, Katra nese	A
senik, iz senika v vežo, iz veže v hišo. Čudna	vročina	jo je kuhala in zdaj pa zdaj se je stresla od	A
naročju. Večidel vožnje je prespal, tako ga je	vročina	prevzela in utrudila. »Kar nič ne sitnari, kot	A
redim!« je hropel, ko je bil že upehan in ga je	vročina	v glavi kar omamljala. Voda v grapi je bila	A
Pobeg se zgodi med srečanjem z ognjem, ko vdre	vročina	v papirusov raj, ko se duša odlušči, odtrga	A
prestrašila sem se te! Truden boš in žejen,	vročina	je huda in daleč od trga do nas.Sedi in odpočij	A
Sam, gospod župnik! Lepo je, da vam ni branila	vročina	obiskati starega znanca.Semle sediva v senčnico	A
bil pri nas; po kosilu so odšli; kaj je njim	vročina!	Mene so pustili doma ‒ starca; zvečer sem obljubil	A
To je tako,« odgovori ji gospod Mirodolski, »	vročina	spremem močo, ki je bili v njem, v soparo in	A
jo slabost. Onemogla se zgrudi na tla: huda	vročina	in nenavadni trud sta bila premagala šibko dekletce	A
»O nič, nič! Soparna	vročina,	mislim, v cerkvi me je prevzela, tako da mi	A
veselo je tu ravno danes. Ker odnehuje poldanska	vročina,	začenja se novo življenje in gibanje po gozdu	A
STUDENCU Proti večeru, ko je bila že pojenjala huda	vročina,	vzame Metka po navadi vrč ter gre k studencu	A
Od groze me je spreletavala zdaj zima, zdaj	vročina.	Rad bi se bil vrnil, pa nisem vedel, ne kod ne	A
kakor da bi se bile v zemljo vdrle. Prehuda	vročina	je ponehala, ker je začel pihati hladni sever	A
bogpomagaj taka svatovščina, še mene obhaja taka	vročina,	kakor bi gorelo pod mano, kaj šele ne bi revico	A
jih preganjali tja do gorečega pekla. Strašna	vročina,	ki je puhtela iz njega, jih je prevzela, užejala	A
prišla vsa premočena iz cerkve. Legla je in	vročina	jo je kuhala.Prijela me je za roko in mi rekla	A
Kristina in Dana plešeta kar naprej. Od njiju žehti	vročina.	V lica sta zardeli.	A
čas pa je bila pomlad in v deželo je prihajala	vročina...	Tako je brat Krištof pripotoval v Kastav	A
Sicer pa: kaj se meni vse zdi!	Vročina	me peče in kuha in tukajle je tista hišica,	A
Ne veš, kam bi se dal! Dolgčas,	vročina	in takole!Kar stopiva!«	A
ceste suhe, da ni pripekala po njih prevelika	vročina	in da ni zavijala prehuda burja in iskala popotnikovih	A
Zlasti take poletne popoldneve. Zunaj	vročina,	znotraj soparica, povsod puščoba in dolgčas	A
Gotovo ne vem, če bo mogoče, pridem!«	Vročina	ga je obšla, odpel je suknjo in se potil sredi	A
brez občasnih sunkovitih sprememb, kot so mraz,	vročina	in bolečina, otopi in zgubi svoje opravilne	A
zašklepeta z zobmi. »Mislil sem, da me bo pobrala	vročina,	zdaj pa tole...«	A
neprijetno praznega in vrtoglavega. Pa še ta zatohla	vročina.	Sinočnja nevihta ni shladila ozračja.	A
Peklensko je pripekalo, s tlaka je puhtela	vročina,	ljudje pod sončniki so se nalivali z mrzlim	A
minuta z njo mi je breme; zlovoljen sem, tudi ta	vročina	me ubija.Prišlo ji je na misel, da bi si sposodila	A
nevihtami. Od nevihte do nevihte pa pritiska huda	vročina.	Kuhajo se nam možgani.	A
HIŠI, pozneje Zbudila me je opoldanska	vročina,	ki je tudi v senci imela svojo moč.Med spanjem	A
čelo. Od marmorja in kamnov na grobovih puhti	vročina,	pesek škriplje pod nogami.Vonj po sparjenih	A
kakor da je tudi vanje prišla rodovitna prst.	Vročina	je ni motila.V njenih gibih je bila mehkoba	A
prehodov ne ohlajujemo. Podnevi doseže v njih	vročina	tudi petdeset stopinj.Na srečo je dovolj sončne	A
Ksena iz hladilnega valja, buhne vanjo zatohla	vročina	prehoda in sladkoben vonj plastične stanjenke	A
So zaprli prehod ali je te puščobe kriva huda	vročina,	ki pritiska pod plastično stanjenko? »Kje pa	A
luč še močnejša. V ozunju je tudi nevzdržna	vročina.	Okrog tebe je neprijazna puščava, Ksena.	A
tvojega telesa.« Oblivala jo je mrzlina pa	vročina.	Spoznala je, da stoji pred njo božji sel.	A
mrzlo in skoraj negibno. V glavo mu je planila	vročina,	na mah je pozabil na oranje in vse drugo.V hipu	A
sredi krompirjeve zeli na tla. Kuhala ga je	vročina,	da se mu je ilovnata skorja sproti luščila od	A
treba trobiti,« je godrnjal zaspano. »Pa taka	vročina!	Ali mora biti res ravno zdaj, po kosilu, pa pasje	A
ura, in prevzela jo je silna razburjenost. »	Vročina,	gospod vitez,« je odgovorila tiho in gledala	A
/ . / stran 112 . / Spreletela ga je zdaj	vročina,	zdaj mraz.Da, to so bile tiste besede, ki jih	A
Pil je iz čutare. »To je storila	vročina,	soparica, gospodine mladi!« »Hvala ti, Ilmihale	A
cerkvenimi svečami. Šele gosti dim in neznosna	vročina	sta jih prepodila iz božjega hrama. Skozi razdroblje	A
duhova. No, naju vsaj ne bo tako nadlegovala	vročina.	Pa v Bosno naju je povabil.	A
zobmi, da sta spreletavala modroslovca mraz in	vročina.	»Ona, ona!« je ponavljal.	A
V prostoru je zelo vroče. Poletje in	vročina	naraščata.Drobne kapljice so povsod, kjer je	A
požene ven. Zunaj je še zmeraj sonce in gosta	vročina,	ki puhti iz zidov in mehkega asfalta.Nemara	A
da bi se nanje naslanjal. Pozna popoldanska	vročina	je kot kakšna raztopljena plastika, ulita v	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani