vojvoda (901)

neposrednim gospodarjem. Nad tabo pa je Habsburg	vojvoda	‒ HERMAN MLAJŠI Kaj mi je danes vsa ta ropotija	A
štrik za vrat. TRUBAR: Gospodje na Nemškem,	vojvoda	Krištof Württemberški za primer, tudi kralj	A
človek ste, Trubar. Za njegovim načrtom stoji	vojvoda	Krištof in z njim številni knezi.) Trubar	A
ker prebivata na turški meji. TIFFERNUS:	Vojvoda	Krištof je prisluhnil Trubarjevi misli, da je	A
na dvoru govorijo. TRUBAR: Jaz s knjigo -	vojvoda	z mečem. Vergerij vstane.	A
Onega, ki je pred štirimi leti v mejni bitvi vaš	vojvoda	bil in poginil? TUGOMER Ona. MENIH In zakaj	A
Mi smo morali meje braniti. Volil se je	vojvoda.	Po vsem pravu je vodstvo meni šlo, moj otec	A
prvo mesto moj protivnik Čeligoj, on je bil	vojvoda.	MENIH In potem se je ona od tebe proč obrnila	A
MENIH Ni bila kazen. Hvali,	vojvoda,	boga na višavah in sina njegovega, ki nas je	A
ob izviru Drave v današnji Avstriji (bavarski	vojvoda	Tasilo, 769), navaja Slovence kot mejaše. 17	A
pravica mu gre po rodu. Tisti, ki naj bi postal	vojvoda,	pristopi s številnim spremstvom.Pred njim nosijo	A
prapore. Vsi so pražnje oblečeni v rdeče, le	vojvoda	stopa oblečen kot ubog pastir.V roki drži pastirsko	A
hrupno?” Ljudstvo mu odgovori, da je to njihov	vojvoda.	Nato kmet vpraša: „Ali zna prav razsojati?	A
kmet lahno udari vojvodo po licu. Potem, ko	vojvoda	zagotovi kmetu, da je odvezan javnih obveznosti	A
običaju Slovencev, živečih v Karantaniji. Bodoči	vojvoda	ne nosi dragocenih slavnostnih oblačil; oblečen	A
poštevajte tudi, gospod Predsednik, kdo prvi priseže.	Vojvoda!	On mora prvi priseči, da bo pravičen sodnik,	A
dobrih šestdeset let potem, ko je bil novi	vojvoda	poslednjič ustoličen na knežjem kamnu pri Krnskem	A
jeziku, v Evropi. Prvi slovenski svetnik,	vojvoda	Domicijan. 4 DRUGO TISOČLETJE ‒	A
Madžarom, do kam smejo nekaznovano jahati. Biti	vojvoda,	knez v tej nekoliko tajinstveni vzhodni deželi	A
certarum historiarum (ca. 1342) navaja, da mora	vojvoda	odgovarjati v slovenskem jeziku. 40 Ta čas se	A
viteza ob prihodu na Koroško sprejel koroški	vojvoda	Bernhard Spanheim. vojvodinam in kneževinam	A
Krstili so ga za Venčka. »Venceslav,	vojvoda	češki, je njegov patron,« je rekla teta Marjanca	A
razganjajo. Da je temu treba narediti konec in da	vojvoda	in cesar za takšno ravnanje gotovo ne ve, je	A
in počaščena hkrati. Kaj se dogaja, da njihov	vojvoda	podaljšuje in podaljšuje svoje bivanje v deželnem	A
zasajen nož. V mizo je zasajen nož, romarski	vojvoda	Mihael ga je zasadil tja med kozarce z žganjem	A
Če je kak hudič, je rekel Mihael, romarski	vojvoda,	potem ko je zlil vase še en kozarec žganja,	A
je jebež, jebačin in pofuklež, ne pa romarski	vojvoda.	-	A
deželah. Knezoškof je vprašal, ali se romarski	vojvoda,	principal Mihael Kumerdej zaveda, kakšna je	A
mogočnim glasom kraljeval romarski principal,	vojvoda	s svojimi pomočniki, seveda ni vprašala.Napotila	A
tam je pokrit voz, s katerim potuje romarski	vojvoda,	potegnili so ta voz kar pod skedenj, da njegove	A
stran 98 . / zaradi nečesa čisto človeškega,	vojvoda	Mihael Kumerdej je tolkel z bičem ob škorenj	A
je bilo onim na ladji. Čas je, da romarski	vojvoda	Mihael Kumerdej vzame stvari v roke in pokaže	A
svoj mokri tovor. Počiva se samo takrat, kadar	vojvoda	ukaže, zakliče Mihael, to je bil pravkar premislil	A
Kelmorajn je naenkrat zelo daleč, Bog še dlje,	vojvoda	Mihael s palico pa blizu, čisto blizu.	A
sope župnik, kaj naj storim, izkušen romarski	vojvoda	je, vse papirje ima, pot pozna.Drugič bo nekoga	A
stran 110 . / Župnik Janez Demšar in romarski	vojvoda	Mihael Kumerdej sta se spogledala: kako je ta	A
In poleg tega, je rekel zlatar, ima romarski	vojvoda	Mihael Kumerdej prav: romar res ne potrebuje	A
Naj jo nosi okrog vratu romarski principal,	vojvoda,	da bo njegova pomembnost še bolj poudarjena	A
vstane nič več nesrečni, ampak strašno jezni oče,	vojvoda	Mihael, župnik Janez, škof v Ljubljani, grajski	A
Župnika Janeza Demšarja ni nikjer, romarski	vojvoda	Mihael Kumerdej prikimava, tu je še Dolničar	A
postopke, kako bi sicer mogel biti romarski	vojvoda.	Tedaj je bil še bolj vojvoda, zlata veriga mu	A
biti romarski vojvoda. Tedaj je bil še bolj	vojvoda,	zlata veriga mu je visela okrog vratu, znamenje	A
pomagalo v miru zaspati, če že Magdalenke njen	vojvoda	ne more umiriti in utišati, zdaj si nekje liže	A
ve župnik Janez, kaj ve . / . / stran 244 . /	vojvoda	Mihael, ki mu je njeno vpitje že čisto domače	A
samo ona ve, kdaj je res tisto, za kar jo ima	vojvoda	Mihael, prežeča zver, tisto je takrat, kadar	A
zaprtega v shrambi gostilne Pri Sveti krvi.	Vojvoda	Mihael Kumerdej je ležal v sobi za posebno ugledne	A
a nič v primeri s tem, kar je počel romarski	vojvoda,	ki bi moral biti vsem za zgled, izgubil je zlato	A
jebač, pofukl, nemarnež. - Ojej, je rekel	vojvoda	in se prijel za obvezano glavo. -	A
slovesno sprejel. - Ojej, je še glasneje zastokal	vojvoda.	Kaj še, je rekel, kaj še?	A
Magdalenka tako trpi poleg takšnega človeka.	Vojvoda	je čutil, da ima veliko glavo, veliko, kot je	A
topovsko obstreljevanje se je nadaljevalo, da si	vojvoda,	ne pa nemarnež, lenuh, razvratnež, jebež, kurbež	A
človek sme nekoliko poveseliti, ne? je revsknil	vojvoda	in principal, začel se je oblačiti, s težavo	A
opravila Leonida. Poveseliti se pač sme tudi	vojvoda,	lep sprejem je bil, je mislil, čeprav je vedel	A
je mislil, čeprav je vedel, da se ne sme.	Vojvoda	se ne sme.Takoj ko popusti vajeti, zdrvi voz	A
v mestno hišo. Zdaj moram pokazati, da sem	vojvoda,	ne pa lenuh, nemarnež, pijanec in razvratnež	A
Še nekaj časa je trajalo, da je postal res	vojvoda.	Klobuk je bilo treba zravnati, kar ni bilo lahko	A
žganje, tudi janeža in kumine. Zdaj je bil	vojvoda	ogrskih romarjev pripravljen na svojo nalogo	A
sovražnosti še pred prihodom vojske. Zato je romarski	vojvoda	Mihael Kumerdej zbranim mestnim svetnikom knežjega	A
dogovorjena opravičila. Prvi se je opravičil	vojvoda	Mihael Kumerdej, potem se je slovesno zahvalil	A
piva in zaradi razbitega sodnikovega vrča.	Vojvoda	Mihael je tudi zadnjo noč v Landshutu bolj malo	A
tesarskem predpasniku ni bil videti kot kak	vojvoda,	videti je bil kot tesar.A glava je bila še zmeraj	A
nekoč pri Svetem Roku zasajen v mizo, romarski	vojvoda	Mihael ga je bil tisto noč zasadil tja med kozarce	A
poročilo. Za vodnika, ki so ga klicali tudi	Vojvoda,	je bil določen neki Mihael, močan možak z razmršeno	A
Elizabeto; s to pa se je poročil avstrijski	vojvoda	Albreht, ki je podedoval po svojem tastu ogrsko	A
do varuha, Friderika Habsburškega, ki je bil	vojvoda	na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, naj brani	A
bogaboječi ljudje, kakor mejni grof braniborski,	vojvoda	saksonski, da celo nadškofu kölnskemu so pomagali	A
hraber in je imel še nekaj novcev, je postal	vojvoda	večji četi, ki je pod njegovim vodstvom vršila	A
ženske okrašene s stotinami dukatov, na čelu	vojvoda	s praporom, ob strani pa bo skakal našemljeni	A
romantično soprogo. »Njen oče je bil torej vstaški	vojvoda,	ne takšen, ki nosi na glavi šesterozobato krono	A
rastle uporne čete kakor gobe in vsak vstaški	vojvoda	je baje poveljeval ‚hiljadam junakov,’ ki jemljo	A
Vsebina KROKARJEV PETER 4 V VOJAŠKEM ARHIVU 24	VOJVODA	PERO IN PERICA 34 TOVARIŠ KLADVIČEK 53 PISATELJA	A
Ljubljanski zvon, 1897 . / . / stran 34 . /	VOJVODA	PERO IN PERICA Nadporočnik Jurij Oražem je bil	A
jugoslovansko pokolenje so mu nadeli priimek »	Vojvoda	Pero«. Peter Petrović in Jurij Oražem sta stanovala	A
proste ure ‒ ne! In zato ne, ker se je nori	Vojvoda	Pero ‒ tako ga je navadno imenoval ‒ prerad	A
se je čimprej iznebil poveljnikove družbe. In	Vojvoda	Pero je to čutil. Jurij Oražem ni hodil vedno	A
ta sitni in zbadljivi salonski Ličan in nori	Vojvoda	Pero zalotil v pogovoru in prepiru z ljudmi	A
in srepo je gledal na stopnice, po katerih je	Vojvoda	Pero pod pazduho peljal svojega brata. V drugem	A
svojega sina na tem konju sedeti! Kakor kakšen	vojvoda,	takšen vojščak je.« Črž je mahnil z roko.	A
kajti zakaj? Zato ker ga je l. 1227. koroški	vojvoda	Bernard slovensko pozdravil: »Bog vas primi	A
Kdo se je bal? Ti, despot, in	vojvoda	Belizar! Teodora se ni bala. Krvi sem zahtevala	A
Nato je šel v spalnico in zaspal kakor truden	vojvoda	po zmagoviti bitki. Bližala se je tretja polnoč	A
Navdušen vihar ga je sprejel. »Iztok	vojvoda,	Iztok vojvoda!« Svarunič je zamahnil z roko	A
vihar ga je sprejel. »Iztok vojvoda, Iztok	vojvoda!	« Svarunič je zamahnil z roko in prosil, da bi	A
»Vojvodstvo mi poverjate?« »Živel Svarunič	vojvoda!	« »Ali veste, da ima vojvoda velike dolžnosti	A
Živel Svarunič vojvoda!« »Ali veste, da ima	vojvoda	velike dolžnosti?« »Vemo; zato smo te izbrali	A
Vemo; zato smo te izbrali!« »Ali veste, da ima	vojvoda	trde pravice?« »Vemo; zato jih izvršuj!«	A
Doklèr smo na zemlji sovragov dotlej sem vaš	vojvoda.	Ko se vrnemo, bom zadnji hlapec starešin in pokoren	A
Bizanca jezdi vojska nad nas. Načeluje ji veliki	vojvoda	iz carske straže Azbad.« Po teh besedah se je	A
so obmolknili in gledali na Iztoka. Ko je	vojvoda	začul ime Azbadovo, ga je hipoma pretreslo kakor	A
»Velevaj, Iztoče!	Vojvoda	si!« Tako je izpregovoril starosta Bojan, zbor	A
v sive megle in grozile s snegom. Svarunič	vojvoda	pa ni občutil severa, njega je božal mehki jug	A
Lenkoviča: »Takega Bihač ne premore.« »Ta bo	vojvoda	za Krupo,« določi Lenkovič. Gospodje odbirajo	A
odrinete takoj v Krupo,« jim veli Lenkovič, »ti si	vojvoda,	« reče Bakiču.»Veš za Krupo?«	A
domisli Lenkovič, »posadka brez prehrane ali	vojvoda	brez posadke!Bog mi odpusti, na to res nisem	A
se še ne vda. Brani jo pet in dvajset mož in	vojvoda	Bakič drži kristjansko praporce.Mogočno valovje	A
zaganjajo v trdnjavo, in več in več jih je.	Vojvoda	Bakič skoči proti njim, toda skozi drugo vrzel	A
Azijati mečejo njih trupla v ogenj ... Tudi	vojvoda	Bakič krvav, toda s poslednjo silo se prebije	A
si?« se ustavi Turjaški. »Plemič Vojkovič,	vojvoda	konjiške čete graničarjev.« »Koliko jih imaš	A
je bila javna tajnost, da prestolonaslednik,	vojvoda	kalabreški, simpatizira z uporniki!Ferdinand	A
Zeit.) Tri dni pozneje se je pripeljal Franc,	vojvoda	iz Modene, ter se nastanil v hiši grofa Vajkarta	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani