nova beseda iz Slovenije

vojvoda (901)


neposrednim gospodarjem. Nad tabo pa je Habsburg      vojvoda     HERMAN MLAJŠI Kaj mi je danes vsa ta ropotija  A
štrik za vrat. TRUBAR: Gospodje na Nemškem,      vojvoda      Krištof Württemberški za primer, tudi kralj  A
človek ste, Trubar. Za njegovim načrtom stoji      vojvoda      Krištof in z njim številni knezi.) Trubar  A
ker prebivata na turški meji. TIFFERNUS:      Vojvoda      Krištof je prisluhnil Trubarjevi misli, da je  A
na dvoru govorijo. TRUBAR: Jaz s knjigo -      vojvoda      z mečem. Vergerij vstane.   A
Onega, ki je pred štirimi leti v mejni bitvi vaš      vojvoda      bil in poginil? TUGOMER Ona. MENIH In zakaj  A
Mi smo morali meje braniti. Volil se je      vojvoda.      Po vsem pravu je vodstvo meni šlo, moj otec  A
prvo mesto moj protivnik Čeligoj, on je bil      vojvoda.      MENIH In potem se je ona od tebe proč obrnila  A
MENIH Ni bila kazen. Hvali,      vojvoda,      boga na višavah in sina njegovega, ki nas je  A
ob izviru Drave v današnji Avstriji (bavarski      vojvoda      Tasilo, 769), navaja Slovence kot mejaše. 17  A
pravica mu gre po rodu. Tisti, ki naj bi postal      vojvoda,      pristopi s številnim spremstvom.Pred njim nosijo  A
prapore. Vsi so pražnje oblečeni v rdeče, le      vojvoda      stopa oblečen kot ubog pastir.V roki drži pastirsko  A
hrupno?” Ljudstvo mu odgovori, da je to njihov      vojvoda.     Nato kmet vpraša: „Ali zna prav razsojati?  A
kmet lahno udari vojvodo po licu. Potem, ko      vojvoda      zagotovi kmetu, da je odvezan javnih obveznosti  A
običaju Slovencev, živečih v Karantaniji. Bodoči      vojvoda      ne nosi dragocenih slavnostnih oblačil; oblečen  A
poštevajte tudi, gospod Predsednik, kdo prvi priseže.      Vojvoda!     On mora prvi priseči, da bo pravičen sodnik,  A
dobrih šestdeset let potem, ko je bil novi      vojvoda      poslednjič ustoličen na knežjem kamnu pri Krnskem  A
jeziku, v Evropi. Prvi slovenski svetnik,      vojvoda      Domicijan. 4 DRUGO TISOČLETJE ‒  A
Madžarom, do kam smejo nekaznovano jahati. Biti      vojvoda,      knez v tej nekoliko tajinstveni vzhodni deželi  A
certarum historiarum (ca. 1342) navaja, da mora      vojvoda      odgovarjati v slovenskem jeziku. 40 Ta čas se  A
viteza ob prihodu na Koroško sprejel koroški      vojvoda      Bernhard Spanheim. vojvodinam in kneževinam  A
Krstili so ga za Venčka. »Venceslav,      vojvoda      češki, je njegov patron,« je rekla teta Marjanca  A
razganjajo. Da je temu treba narediti konec in da      vojvoda      in cesar za takšno ravnanje gotovo ne ve, je  A
in počaščena hkrati. Kaj se dogaja, da njihov      vojvoda      podaljšuje in podaljšuje svoje bivanje v deželnem  A
zasajen nož. V mizo je zasajen nož, romarski      vojvoda      Mihael ga je zasadil tja med kozarce z žganjem  A
Če je kak hudič, je rekel Mihael, romarski      vojvoda,      potem ko je zlil vase še en kozarec žganja,  A
je jebež, jebačin in pofuklež, ne pa romarski      vojvoda.      -   A
deželah. Knezoškof je vprašal, ali se romarski      vojvoda,      principal Mihael Kumerdej zaveda, kakšna je  A
mogočnim glasom kraljeval romarski principal,      vojvoda      s svojimi pomočniki, seveda ni vprašala.Napotila  A
tam je pokrit voz, s katerim potuje romarski      vojvoda,      potegnili so ta voz kar pod skedenj, da njegove  A
stran 98 . / zaradi nečesa čisto človeškega,      vojvoda      Mihael Kumerdej je tolkel z bičem ob škorenj  A
je bilo onim na ladji. Čas je, da romarski      vojvoda      Mihael Kumerdej vzame stvari v roke in pokaže  A
svoj mokri tovor. Počiva se samo takrat, kadar      vojvoda      ukaže, zakliče Mihael, to je bil pravkar premislil  A
Kelmorajn je naenkrat zelo daleč, Bog še dlje,      vojvoda      Mihael s palico pa blizu, čisto blizu.   A
sope župnik, kaj naj storim, izkušen romarski      vojvoda      je, vse papirje ima, pot pozna.Drugič bo nekoga  A
stran 110 . / Župnik Janez Demšar in romarski      vojvoda      Mihael Kumerdej sta se spogledala: kako je ta  A
In poleg tega, je rekel zlatar, ima romarski      vojvoda      Mihael Kumerdej prav: romar res ne potrebuje  A
Naj jo nosi okrog vratu romarski principal,      vojvoda,      da bo njegova pomembnost še bolj poudarjena  A
vstane nič več nesrečni, ampak strašno jezni oče,      vojvoda      Mihael, župnik Janez, škof v Ljubljani, grajski  A
Župnika Janeza Demšarja ni nikjer, romarski      vojvoda      Mihael Kumerdej prikimava, tu je še Dolničar  A
postopke, kako bi sicer mogel biti romarski      vojvoda.     Tedaj je bil še bolj vojvoda, zlata veriga mu  A
biti romarski vojvoda. Tedaj je bil še bolj      vojvoda,      zlata veriga mu je visela okrog vratu, znamenje  A
pomagalo v miru zaspati, če že Magdalenke njen      vojvoda      ne more umiriti in utišati, zdaj si nekje liže  A
ve župnik Janez, kaj ve . / . / stran 244 . /      vojvoda      Mihael, ki mu je njeno vpitje že čisto domače  A
samo ona ve, kdaj je res tisto, za kar jo ima      vojvoda      Mihael, prežeča zver, tisto je takrat, kadar  A
zaprtega v shrambi gostilne Pri Sveti krvi.      Vojvoda      Mihael Kumerdej je ležal v sobi za posebno ugledne  A
a nič v primeri s tem, kar je počel romarski      vojvoda,      ki bi moral biti vsem za zgled, izgubil je zlato  A
jebač, pofukl, nemarnež. - Ojej, je rekel      vojvoda      in se prijel za obvezano glavo. -   A
slovesno sprejel. - Ojej, je še glasneje zastokal      vojvoda.     Kaj še, je rekel, kaj še?   A
Magdalenka tako trpi poleg takšnega človeka.      Vojvoda      je čutil, da ima veliko glavo, veliko, kot je  A
topovsko obstreljevanje se je nadaljevalo, da si      vojvoda,      ne pa nemarnež, lenuh, razvratnež, jebež, kurbež  A
človek sme nekoliko poveseliti, ne? je revsknil      vojvoda      in principal, začel se je oblačiti, s težavo  A
opravila Leonida. Poveseliti se pač sme tudi      vojvoda,      lep sprejem je bil, je mislil, čeprav je vedel  A
je mislil, čeprav je vedel, da se ne sme.      Vojvoda      se ne sme.Takoj ko popusti vajeti, zdrvi voz  A
v mestno hišo. Zdaj moram pokazati, da sem      vojvoda,      ne pa lenuh, nemarnež, pijanec in razvratnež  A
Še nekaj časa je trajalo, da je postal res      vojvoda.     Klobuk je bilo treba zravnati, kar ni bilo lahko  A
žganje, tudi janeža in kumine. Zdaj je bil      vojvoda      ogrskih romarjev pripravljen na svojo nalogo  A
sovražnosti še pred prihodom vojske. Zato je romarski      vojvoda      Mihael Kumerdej zbranim mestnim svetnikom knežjega  A
dogovorjena opravičila. Prvi se je opravičil      vojvoda      Mihael Kumerdej, potem se je slovesno zahvalil  A
piva in zaradi razbitega sodnikovega vrča.      Vojvoda      Mihael je tudi zadnjo noč v Landshutu bolj malo  A
tesarskem predpasniku ni bil videti kot kak      vojvoda,      videti je bil kot tesar.A glava je bila še zmeraj  A
nekoč pri Svetem Roku zasajen v mizo, romarski      vojvoda      Mihael ga je bil tisto noč zasadil tja med kozarce  A
poročilo. Za vodnika, ki so ga klicali tudi      Vojvoda,      je bil določen neki Mihael, močan možak z razmršeno  A
Elizabeto; s to pa se je poročil avstrijski      vojvoda      Albreht, ki je podedoval po svojem tastu ogrsko  A
do varuha, Friderika Habsburškega, ki je bil      vojvoda      na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, naj brani  A
bogaboječi ljudje, kakor mejni grof braniborski,      vojvoda      saksonski, da celo nadškofu kölnskemu so pomagali  A
hraber in je imel še nekaj novcev, je postal      vojvoda      večji četi, ki je pod njegovim vodstvom vršila  A
ženske okrašene s stotinami dukatov, na čelu      vojvoda      s praporom, ob strani pa bo skakal našemljeni  A
romantično soprogo. »Njen oče je bil torej vstaški      vojvoda,      ne takšen, ki nosi na glavi šesterozobato krono  A
rastle uporne čete kakor gobe in vsak vstaški      vojvoda      je baje poveljeval ‚hiljadam junakov,’ ki jemljo  A
Vsebina KROKARJEV PETER 4 V VOJAŠKEM ARHIVU 24      VOJVODA      PERO IN PERICA 34 TOVARIŠ KLADVIČEK 53 PISATELJA  A
Ljubljanski zvon, 1897 . / . / stran 34 . /      VOJVODA      PERO IN PERICA Nadporočnik Jurij Oražem je bil  A
jugoslovansko pokolenje so mu nadeli priimek »     Vojvoda      Pero«. Peter Petrović in Jurij Oražem sta stanovala  A
proste ure ‒ ne! In zato ne, ker se je nori      Vojvoda      Pero ‒ tako ga je navadno imenoval ‒ prerad  A
se je čimprej iznebil poveljnikove družbe. In      Vojvoda      Pero je to čutil. Jurij Oražem ni hodil vedno  A
ta sitni in zbadljivi salonski Ličan in nori      Vojvoda      Pero zalotil v pogovoru in prepiru z ljudmi  A
in srepo je gledal na stopnice, po katerih je      Vojvoda      Pero pod pazduho peljal svojega brata. V drugem  A
svojega sina na tem konju sedeti! Kakor kakšen      vojvoda,      takšen vojščak je.« Črž je mahnil z roko.   A
kajti zakaj? Zato ker ga je l. 1227. koroški      vojvoda      Bernard slovensko pozdravil: »Bog vas primi  A
Kdo se je bal? Ti, despot, in      vojvoda      Belizar! Teodora se ni bala. Krvi sem zahtevala  A
Nato je šel v spalnico in zaspal kakor truden      vojvoda      po zmagoviti bitki. Bližala se je tretja polnoč  A
Navdušen vihar ga je sprejel. »Iztok      vojvoda,      Iztok vojvoda!« Svarunič je zamahnil z roko  A
vihar ga je sprejel. »Iztok vojvoda, Iztok      vojvoda!     « Svarunič je zamahnil z roko in prosil, da bi  A
»Vojvodstvo mi poverjate?« »Živel Svarunič      vojvoda!     « »Ali veste, da ima vojvoda velike dolžnosti  A
Živel Svarunič vojvoda!« »Ali veste, da ima      vojvoda      velike dolžnosti?« »Vemo; zato smo te izbrali  A
Vemo; zato smo te izbrali!« »Ali veste, da ima      vojvoda      trde pravice?« »Vemo; zato jih izvršuj!«   A
Doklèr smo na zemlji sovragov dotlej sem vaš      vojvoda.     Ko se vrnemo, bom zadnji hlapec starešin in pokoren  A
Bizanca jezdi vojska nad nas. Načeluje ji veliki      vojvoda      iz carske straže Azbad.« Po teh besedah se je  A
so obmolknili in gledali na Iztoka. Ko je      vojvoda      začul ime Azbadovo, ga je hipoma pretreslo kakor  A
»Velevaj, Iztoče!      Vojvoda      si!« Tako je izpregovoril starosta Bojan, zbor  A
v sive megle in grozile s snegom. Svarunič      vojvoda      pa ni občutil severa, njega je božal mehki jug  A
Lenkoviča: »Takega Bihač ne premore.« »Ta bo      vojvoda      za Krupo,« določi Lenkovič. Gospodje odbirajo  A
odrinete takoj v Krupo,« jim veli Lenkovič, »ti si      vojvoda,     « reče Bakiču.»Veš za Krupo?«   A
domisli Lenkovič, »posadka brez prehrane ali      vojvoda      brez posadke!Bog mi odpusti, na to res nisem  A
se še ne vda. Brani jo pet in dvajset mož in      vojvoda      Bakič drži kristjansko praporce.Mogočno valovje  A
zaganjajo v trdnjavo, in več in več jih je.      Vojvoda      Bakič skoči proti njim, toda skozi drugo vrzel  A
Azijati mečejo njih trupla v ogenj ... Tudi      vojvoda      Bakič krvav, toda s poslednjo silo se prebije  A
si?« se ustavi Turjaški. »Plemič Vojkovič,      vojvoda      konjiške čete graničarjev.« »Koliko jih imaš  A
je bila javna tajnost, da prestolonaslednik,      vojvoda      kalabreški, simpatizira z uporniki!Ferdinand  A
Zeit.) Tri dni pozneje se je pripeljal Franc,      vojvoda      iz Modene, ter se nastanil v hiši grofa Vajkarta  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA