nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Gore so ovite v oblake, na zemlji je vsakršno blato, neba ni videti, za hišami rijejo prašiči, konjarji vpregajo konje in nalagajo zavoje na mule, vsi hočejo ven iz tega blatnega zaselka in naprej, proti svetlobi, ki kliče iz daljave, čeprav je povsod sama tema mokrih oblakov, in kar se mokrote tiče, kopenskim romarjem ta dan ni prav dosti bolje, kakor je bilo onim na ladji. Čas je, da romarski vojvoda Mihael Kumerdej vzame stvari v roke in pokaže svojo moč in sposobnost za organizacijo ter strategijo. Razkoračeno in s palico v rokah stoji vrh hriba, na katerega se je prvi prebil, kakor kakšen blatni Mojzes se ozira na svoje ljudstvo, ki se po vijugasti poti vzpenja iz blatne doline pod njegovimi nogami, zadaj je gorski prelaz, visoko zadaj nad njegovo glavo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani