nova beseda iz Slovenije
Gosposkih ulicah je sedel na konja, ravno tako tudi | vojvoda | modenski. Car Aleksander pa je v istem hipu | A |
gospodje med sabo veliko važnega govoriti. | Vojvoda | iz Modene je odšel s povabljenima diplomatoma | A |
jeste, vse hvale vredni paesano?« je vprašal | vojvoda | iz Modene. »Pokažite no!« Meni nič tebi nič | A |
Pokažite no!« Meni nič tebi nič je iztegnil | vojvoda | roko ter potegnil k sebi leseni krožnik, na | A |
soglasje, zaukaže Metternich, da naj vstopi | vojvoda | di Gallo.Bil je minister vnanjih zadev pri konstituc | A |
signori!« Tem odločnejši je bil knez Metternich: » | Vojvoda! | Visoki kongres vam je dovolil vstop, pa samo | A |
sklepi visokega kongresa isti, kakor so bili!« | Vojvoda | je nato izrekel željo, da bi smel v imenu visokega | A |
omenjati. . / . / stran 99 . / »Obžalujem, | vojvoda | di Gallo,« ga je zavrnil knez, »govoriti vam | A |
Sicer pa sklepam konferenco!« Tako je moral | vojvoda | di Gallo praznih rok odriniti. Kongres ga je | A |
»Grof de la Ferronays!« »Škoda, da ni | vojvoda | ali pa knez!Še bolj bi mi ugajal potem!« | A |
hoteli stanovati, in to tudi brezplačno ne! | Vojvoda | Franc iz Modene se je že bolje obnesel.V Ljubljani | A |
»Danes ob eni! Veliki | vojvoda | me kliče v Firenco!« »In gospod sin?« je vprašala | A |
»Glejte, dobra gospa! Moj gospod je veliki | vojvoda | toskanski. Če bi le-ta hotel, da naj moj edini | A |
turjaški Janez Vajkard Turjaški, tedaj že knez in | vojvoda | v Šleziji ter vsemogočni minister na Leopoldovem | A |
tedaj tudi natolcevali mene, Janeza Vajkarda, | vojvoda | münsterberškega, da sem vam dal upleniti krasno | A |
hitro izpregovoril: »Ničesar ne odgovorite, | vojvoda, | ničesar mu ne odgovorite!Lobkovic bi rad pokvaril | A |
Potem pa je siknil knez: »Čestitam, gospod | vojvoda! | « »Na čem?« razsrdil se je Janez Vajkard | A |
ženske. V tej družbi se je razkazoval nekakov | vojvoda | Alba z zajčje plašnim obrazom; potem se je videlo | A |
Tako praviš ti,« je potlej očital, »koroški | vojvoda, | ki nas že devet let črti in povsod odriva, pa | A |
ji dejal, ko jo je pozdravil: »Dirjaš kakor | vojvoda | med vojščaki, da sem se kar ustrašil!« »Kdor | A |
ponižna prosilka pred vami, velemožni gospod | vojvoda! | « se mu je priklonila. Majnhalmu se je srce topilo | A |
dejala: »Prosim vas, velemožni in pravični gospod | vojvoda, | da bi bili milosten sodnik mojemu bratu!« Urhu | A |
oči. »In pomislite, pravični in silni gospod | vojvoda, | v kakšni pušči živi s svojima bratoma in da | A |
pismo, bom pozabil Stehan.« »Hvala vam, gospod | vojvoda! | « »In pazite, da se nikoli več ne vidiva na sodbi | A |
res prav zvesto poslušala, kar mi bo gospod | vojvoda | račil povedati o bližnji ogrski nevarnosti; | A |
igračkala.« »Kakšna ogrska nevarnost?« se je | vojvoda | spet ustrašil, da premalo ve. »Že vidim, tudi | A |
gleda. »In pred dobro uro mu je naš gospod | vojvoda | omogočil, da jim je za zveličanje svoje duše | A |
reči, da ga je do tega pripravil naš gospod | vojvoda! | Le njemu gresta zasluga in čast!« | A |
pogledal Emo. »Oh, molila bom za vas, gospod | vojvoda! | « je z mokrimi očmi dejala Zofija. Obraz se mu | A |
njegovo zemljo in ki bi jih on rad kupil, vpričo | vojvoda | Urha Ljubljanskega in grofa Otona Ostrovrharja | A |
»Resnično, resnično vam povem, silni gospod | vojvoda, | včeraj je bilo, kar je bilo ‒ danes se nisem | A |
Urh grof Ljubljanski, ki nam je v vojni prvi | vojvoda, | bo razumel odložitev tako važne odločitve. | A |
pobrenkal s struno in milo zapel dalje, da junaški | vojvoda | samuje s knežjo krono, a snubi knežno, ker samije | A |
zdaj že nihče ne dvomi več! Vsak dan čakamo, da | vojvoda | po deželi razprši brze sle in nas pokliče.« | A |
je Brezovšek pririnil. »Ne verjamem, da bi | vojvoda | baš zdaj razsojal takle tlačanski nič, ko se | A |
Grof Urh Ljubljanski nas je sklical, on nam bo | vojvoda, | ali pa krenemo domov!« so se drugi velikaši | A |
počasi govoril. »Moj brat, mogočni in pravični | vojvoda | Henrik, bo že s prvim slom odtod dobil natančno | A |
pricvrkniti, posebno pa tebe, Trlep, ki si jim | vojvoda. | « Hm, tega se Trlep ne boji. | A |
pokimal. »Iz Kostanjevice je, božjepotniški | vojvoda | mu pravijo.Vso zimo posluša in posluša pridige | A |
poslušajo, da so vselej od joka kmalu vse smrkave.« | Vojvoda | se je razgledal čez poslušavke in predse stegnil | A |
nebesih. Ženske so se res že začele usekovati, | vojvoda | se je drl še bolj, kmalu je glasan jok šel po | A |
in slovenski tolmač gospoda maršala Marmonta, | vojvoda | Dubrovniškega.« »Kdo je ta Vernazz?« reče pazno | A |
»Ti na povelje Excellenz gospoda Maršala | vojvoda | Dubrovskiga, General Poglavarja slovenskih | A |
sekretaria inu tolmača Excellenz gospoda Maršalla | Vojvoda | Dubrovskiga, inu druge officirje inu soldate | A |
Zdaj veljá vdrugič. Kakor dober | vojvoda | grem precej v središče sovražnikovo.Morda ste | A |
nazadnje še nad glavami. Kaj je vendar to, da je | vojvoda | izvolil ravno tega Jurija s Turjaka za glavarja | A |
šele trdno stoji. Tako tudi naš gospodar in | vojvoda, | Bog ga ohrani, skuša in mora skušati, da ima | A |
prepira in pravde ni bilo pred konec, da je | vojvoda | sam razsodil to reč, hvala Bogu in pravici vojvodovi | A |
8 . / ja prideva, vidi se meni očito, da je | vojvoda | samo zato Jurija s Turjaka izvolil za glavarja | A |
ki bi vedele, kje se meč prime. Jaz pravim, | vojvoda | ni pomislil, da nam bo Turjačan vedno preglavico | A |
naše povesti, poznamo še lahko po tem, da je | vojvoda | Ernest, razsodivši že omenjeno pravdo za ljubljančane | A |
Gospod, vas je nas milostni višji gospodar in | vojvoda | postavil za varuha in svojega namestnika v deželi | A |
drug. To je ena naših privilegij, katere nam je | vojvoda | slovesno potrditi blagovolil, drugič pa si drznem | A |
natihoma tri veljavnejše meščane do vladarja | vojvoda | Ernesta, kateri naj bi mu potožili, kako novi | A |
osredek lepe kranjske dežele, svojega vladajočega | vojvoda | z gromovitim veseljem pozdravila, šteje se tudi | A |
smrt obsojen. Ko je tedaj na omenjeni dan | vojvoda | sam v Ljubljano prišel, da bi razjarjene meščane | A |
sorodnikov in prijateljev za pomiloščenje prositi. | Vojvoda | se je menda tudi bal zameriti se tem mogočnim | A |
Kakor blisk v temni noči je zasvetil junaški | vojvoda | Samo, kakor blisk, po katerem je bila noč le | A |
kleški zbor izpovedal, je pomaknil peklenski | vojvoda | svoj prestol na konec mize.Zraven sebe je posadil | A |
svoje ozemlje. Patrijarh Sieghart je postal | vojvoda | furlanski in je izposloval, da ga je cesar imenoval | A |
bitka. Mejni grof istrski, Henrik, je bil postal | vojvoda | Koroški.Takrat je poskusil Henrikov brat, patrijarh | A |
pravice, v času, ko stezajo patrijarh, avstrijski | vojvoda | in istrski mejni škof svoje roke po mojem ozemlju | A |
ohranil neodvisnost? Patrijarh in avstrijski | vojvoda, | beneški dož in mejni grof istrski, vsi bi me | A |
kolikor let je trajalo moje krivoverstvo.« »In | vojvoda | Andechs je dovolil, da se tako dela z enim najbogatejših | A |
je podložnih Andechsu?« »Bog je to hotel in | vojvoda | je to dovolil,« je vzdihnil Mihael Galengano | A |
da je postal opat v Zatičini, in ko je umrl | vojvoda, | se je Virida semkaj preselila.Kaj praviš - čemu | A |
pa je opat trepetal. Ni se samo bal, da izve | vojvoda | Viljem za njegova divjanja in da pride opat | A |
gospod opat, potem mu mora vsak vitez in sam | vojvoda | dati zadoščenje.« »In kaj je bilo potem | A |
postopal,« je odgovoril odstavljeni brat. » | Vojvoda | Viljem se je na tvoje priporočilo toplo zame | A |
plemenitašev vojvodi Viljemu na Dunaj in prosil, da naj | vojvoda | zaukaže novo obravnavo proti njemu.Priložil | A |
dvornike, in je na ta način izposloval, da je | vojvoda | Viljem ukazal postaviti Albertusa, če treba | A |
šinila v glavo in da je postal ves rdeč v obraz. | Vojvoda | Viljem je spoznal, da se je meni zgodila krivica | A |
proglasil za opata ter mi podelil vse pravice.« » | Vojvoda | Viljem nima te moči in te pravice. Uklonim se | A |
Castiel zame ne sodil ugodno. Treba je samo, da | vojvoda | to sodbo takoj odobri in zmaga je za stalno | A |
Ob teh besedah se dvigne s svojega sedeža | vojvoda | de Guise in se napoti k vratom.Kralj ga vpraša | A |
napoti k vratom. Kralj ga vpraša: »Kam pa, | vojvoda? | « »Učit se grem plavanja.« | A |
individualistično. V družbi, kjer je bil tudi | vojvoda | Condé, je neki naduti gosposki mladenič nenehno | A |
Angleški vojskovodja v španski nasledstveni vojni | vojvoda | Marlborough je nevarno zbolel in žena, ki mu | A |
bili nadarjeni in duhoviti. Nekega večera se je | vojvoda | Norfolški jezil, ker mu je sedel nasproti navaden | A |
postrežbi. Vsako jesen je tja zahajal tudi | vojvoda | Lancaster. Gostilničarju se je to zdelo sila | A |
vedeli le za imenitno postrežbo »Pri volu« in » | Vojvoda | Lancaster« je sameval zapuščen in prazen. Stari | A |
nekako prenašam ampak ponoči ... « Württemberški | vojvoda | je zahteval od dvornega pridigarja Johannesa | A |
njegove ljubice, grofice Würben. Po pridigi je | vojvoda | očital Osiandru: »Zakaj niste omenili v molitvi | A |
samo ne tako modro!« ga je zavrnil Schiller. | Vojvoda | Karel August Weimarski se je peljal s pesnikom | A |
toda nobeden ni imel pri sebi niti vinarja. | Vojvoda | je v zadregi, Schiller pa se znajde in pokliče | A |
in pokliče mostninarja: »Kočijaž bo plačal!« | Vojvoda | je vesel, da ga je pesnik rešil iz zadrege in | A |
vzkliknil gospod. »Ali ne veste, da sem jaz | vojvoda | N.?« »Potem pa sedite na dva stola!« | A |
hip si ustvarjen ti zame.« Ko je valencijski | vojvoda | Narvaez umiral, ga je spovednik vprašal: »Maršal | A |
Komur je bog dal pet ovac,« začne razlagati | vojvoda, | »temu sem jih tudi jaz dal pet; komur jih je | A |
vojvodi Novaku in mu prinesel čutaro slivovke; | vojvoda | je bil namreč član sodišča in naj bi se zavzel | A |
poveste, kadar se nameravate pošaliti. Yorški | vojvoda | ima največje noge na svetu, toda to so noge | A |
ognjeviti in drzni, drve po cesti, kakor da se vozi | vojvoda. | Kadar zavrisne in poči z bičem, se vzdigne prah | A |
trenutek vrnete v Anglijo in mu takoj, ko bo | vojvoda | zapustil London, to sporočite.Ostala navodila | A |
rdečim vojvodo’,« je odvrnil Aramis. »A, rdeči | vojvoda! | Bravo, bravo, rdeči vojvoda! | A |
»A, rdeči vojvoda! Bravo, bravo, rdeči | vojvoda! | Res zabavno! | A |
prosim oproščenja, vidim, da ste ...« »Mylord je | vojvoda | Buckingham!« je šepnila gospa Bonacieux. »Ste | A |
Čas ni bil ravno primeren za razmišljanje. | Vojvoda | je sprejel mladeničevo opravičilo, ki je bilo | A |
dokler nista dospela na svoj cilj. Tam sta | vojvoda | in mladenka vstopila pri nekih vratih in trenutek | A |
je pozorno ogledoval jetnika, je bil »rdeči | vojvoda« | , kot ga je imenoval Aramis, kardinal Richelieu | A |
Med naslednjim plesom na angleškem dvoru bo | vojvoda | na svoji suknji gotovo imel pripete biserne | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |