vila (2.105)

po cesti čez ravno gredó poljé. Obískala	vila	je Vésna naš svét, pri cvetu zasájala písan	A
In glej ‒ približa se mi lepa žena, kot vodna	vila	vstane iz valov, v obleki svilni, s cvetjem	A
ki ne drži nobena steza skozi, tam bela se je	vila	skrivala, ob zori se v studencu vmivala. Če	A
kraji. Kot globoka se skrivnost reka ta je	vila,	orla mladega samo tiho je krmila. In usodna	A
kraji. Kot globoka se skrivnost reka ta je	vila,	orla mladega samo tiho je krmila. In usodna	A
penino vlepljena med sloko ločje mala majska	vila	Zala v dalj vlije valj vala, zavija lij za lijem	A
Po tratah ledenih 41 Talilnica trenutkov 42	Vila	iz svile 43 Tavarija 44 Prepih 45 Deseti april	A
talilnici trenutkov ... . / . / stran 43 . /	Vila	iz svile Nevidno drsi skozi zrak, neslišno	A
Nobene, Ne zlate in ne lesene! Pa tudi domača „	vila”	Ni v sanjah me iz volila. Da naj budim zaspane	A
stara tečka! Streljaj od njega je prastara	vila	sramota Celja, cajtengi težijo. Pišejo, pišejo	A
VOJAKOVE NEVESTE POROKA Venec sem poročni	vila,	nád na njem sijal je žar; a kedaj ga bom nosila	A
števila? Ljuba jih je štela, ko mi ven′c je	vila.	Zimska noč je dolga, kdo bi se ne utrudil?	A
telesa, usta pa se ust držé. Zunaj je nevihta	vila,	dež na okno je kropil, midva pa sva se ljubila	A
dom. Draga mati je prosila, roke okol vrata	vila,	plakala je moja mila: Tu ostani ljubi moj!	A
prihaja najin čas. Pridi, naju vabi gozdna	vila,	oblaki so blazine. Ugasnil je nekdo vodnjake	A
vodnjake in čarodejeve skrite korake. Sem morda	vila,	zelena in modra, pletena z vrbjem v neba svilo	A
Jaz se smejem črnooki deklici, ki me ima rada.	Vila	se je poročila.Tja pojdem, bedni poet.	A
mi vsi, eden, dva, tri. Bela ograja, senčna	vila.	Rosen zastor si odgrnila.	A
še si lepa, a tako si hladnà, nedojetna kot	vila,	ki ubeži, da ne izda skrivnosti srca ‒ ali pa	A
dom. Draga mati je prosila, roke okol′ vrata	vila,	plakala je moja mila: Tu ostani ljubi moj!	A
nepregledna je bila vrsta zlikanih kočij, ki se je	vila	za mrliškim vozom, odetim z venci in grbi na	A
stran 58 . \/ 4 Ulica Commerciale se je	vila	v hrib in v večer, tam pa, kjer se razširi in	A
Boris Pahor:	Vila	ob jezeru Virtualna slovenska knjigarna BESeDA	A
»Hgm,« je zamomljal. »Tista lepa	vila	sredi gozdiča, ob jezeru, ne veste več?« »Ne	A
hišice segale do vode in kjer je nato razkošna	vila	stegovala v jezero kamnito teraso z vrtom.	A
obrambe. . /\ .. stran 76 . \/ »To je tista	vila,	« je rekla. Med cipresami, v parku pod njima	A
tik nje je moralo biti tudi jezero. »Kakšna	vila,	« je raztreseno in nevoljno rekel.In ni pričakoval	A
se je tako surovo zarezala med njiju. Tista	vila,	ki so jo zaslanjale ciprese, je imela to prekleto	A
vogal skrite grobnice. Tam je torej tista	vila,	in pred njo je najbrž jezero, ki ga skrivajo	A
veje iz nežive stavbe. Luciana kazi bolj kakor	vila	ta gozdnati kotiček, ki ima v tleh in v drevju	A
Nu ja, zdaj sem vse pokvarila. Ne jaz, tista	vila	je vse pokvarila. Vmešala se je v najin sprehod	A
zaokroževala v majhen zaliv, ki ga je zapirala velika	vila.	Tišina je objemala stavbo in zaseben pomol pred	A
»Ti,« je nagajivo rekla. »To je tista	vila!	« »Katera vila?«	A
»To je tista vila!« »Katera	vila?	« »Tista... tista nedeljska.«	A
pred nesrečno vilo. In v njunem poljubu se je	vila	naenkrat razblinila, da je ostalo samo komaj	A
stari vrbi ob vinogradu. »Odšla je ponosno kakor	vila,	ki ne govori z navadnim smrtnikom...A vendar ta	A
ne govori z navadnim smrtnikom... A vendar ta	vila	ni radostna.Ni ...«	A
rjuhi. Prepletala se je čez brda in gmajne, se	vila	skozi borove gozdove, se vijugala skozi brajde	A
škilaste oči in črne lase. Strežkovka je obupno	vila	roke, Strežek pa je šel po vasi in, ko so ga	A
so zdaj že korakali po beli cesti, ki se je	vila	ob potoku, in jim ni bilo treba več paziti,	A
sem se obrnil in pogledal po svoji sledi.	Vila	se je za mano, kakor bi s prstom potegnil po	A
mahala pred očmi z nekakšnim papirjem, zmerjala,	vila	roke, mu žugala s prstom in trdila, da jo je	A
zadrl brigadir in mu naložil okove. Marjeta je	vila	roke in vpila: „Sveti božji križ, kdo	A
trenutek za greh, je gospodična Tina obupno	vila	roke, oklofutala cerkovnikovega Feliksa, ki	A
ne samo table z režečo se čeljustjo, ki se je	vila	okrog napisa, pač pa tudi šip.Ali lastnika.	A
pa male cajunske hišice, ena kreolska stara	vila,	ena plantažna baraka.V baraki bodo ponoči tolkli	A
krošnje so se zganile. Čez gladino reke se je	vila	bliskavica z vrhov nakodrane gladine.Svetloba	A
na obrazu, niti niso videli kolone, ki se je	vila	iz novomeške strani in je bila še daljša kot	A
deževalo, ko so ga pokopavali, vendar se je	vila	dolga vrsta ljudi proti pokopališču, zakaj znan	A
Prišla je jesen. Zjutraj in zvečer se je	vila	siva megla ob tihi Temenici; težka rosa je legala	A
delavcev, da se napravi sankališče. Kmalu se je	vila	dolga drča po brdu, tu brzo, tam polagoma, skozi	A
jemalo in dajalo kramarjem!« Strašna jeza je	vila	Filipa.Zdaj se mu je prvikrat uprla posadka	A
bila prav lepa pridiga o svetih gorah. Kumska	vila!	daj mojemu slabemu peresu moč, da spodobno predstavim	A
Znamenje je stalo ob križpotju. Na desno se je	vila	steza proti Kozarjevi hiši.Smrekarjev dom pa	A
ulicah, potem pa po zamrznjeni cesti, ki se je	vila	ob reki Ung proti severu. Komaj je imela četa	A
paša za oči in srce, saj dekle je bilo lepo kot	vila	in golobi so jo imeli radi, kot bi bila najlepša	A
njima, ob poštiji, na robu Velike vejsi pa stoji	vila.	Njene bele zidine so širše od vseh hiš, ki se	A
gozdom, novo traso in zorali cesto, ki se je	vila	iz doli mimo hribovskih kmetij.Njun srečni otok	A
Vilarja po prašni, umazani in ozki ulici, ki se je	vila	med dolgimi stenami lesene, črvive in vegaste	A
iz večnega mraka šepetala neka dobra gorska	vila	in ga izpodbujala, naj ne postoji na zamišljeni	A
Kmalu je zaplapolal ogenjček in iz njega se je	vila	prozorna struja dima ter se zaganjala v praprotno	A
katolika, ki je zaključil izprevod. Steza se je	vila	v ključih med starodavnim drevjem in skalovjem	A
pas. Drvarji so mu pokazali stezico, ki se je	vila	skraja še vedno po pragozdu, pa la je kazal	A
je žuborela skromna vodica, kakor bi gorska	vila	tiho pritrjevala njegovim načrtom in odgovarjala	A
je zleknil po mahu in zdelo se mu je, da je	vila	pristopila k njemu, se posestrila z njim ter	A
svojim in njegovim značajem. Po obeh se je	vila	črta globokega vsmiljenja, ki ju je spajala	A
Oskovi, kjer vas je čakala mlada handžijica,	vila	podgorkinja. Kaj ni vse tako, gospodine Franjo	A
radosti mu je zaigral na licu. �nica, moja	vila	podgorkinja!’ je kliknilo v njegovem srcu.Velel	A
zaskovika v planini, kakor bi zajavkala gorska	vila	pod udarci gozdnega škrata.Takšno vpitje, hripenje	A
mesarice, kako se bo pred njim zgrudila v prah,	vila	tiste okrogle roke in ga za žive in mrtve prosila	A
Kričava reklama, ki se je bila ves dolgi mesec	vila	po listih kot morska kača, je prignala dokaj	A
sirov zavitek tudi in vse drugo tudi. Naša	vila	ima v vsakem nadstropju stranišče, v restavraciji	A
zpregovoril, ga Ančka ni razumela. Dolga vrsta se je	vila	proti pristanišču.Vsakdo je bil sključen pod	A
jim pravijo vile) tudi posebna imena. Bral je:	Vila	Zinka, vila Tinka, vila Rožmarinka, vila Planika	A
vile) tudi posebna imena. Bral je: Vila Zinka,	vila	Tinka, vila Rožmarinka, vila Planika, vila Jerebika	A
posebna imena. Bral je: Vila Zinka, vila Tinka,	vila	Rožmarinka, vila Planika, vila Jerebika in tako	A
je: Vila Zinka, vila Tinka, vila Rožmarinka,	vila	Planika, vila Jerebika in tako dalje.Zato je	A
vila Tinka, vila Rožmarinka, vila Planika,	vila	Jerebika in tako dalje.Zato je sklenil, da pokrsti	A
stran 41 . / Ko tako gledam po stezi, ki se je	vila	med njivami, se pomoli iz koruze lisičja glava	A
žleb preplezan. Po borovničevju in mahu se je	vila	najina pot.Z vrha visokega bora je žvižgala	A
deblo na nasprotni strani. Burja je naraščala,	vila	vejevje in vrh bukve, da je bil Jošt kar preplašen	A
ven pred hišo. Po cesti mimo gostilne se je	vila	dolga vrsta voz.Kratki vozički z velikanskimi	A
na kokoši. K meni je prijokala Mlinarica in	vila	z rokami.Pobrali so ji skoro vse seno in deteljo	A
vaš ‒ ‒ « Cirilova mati je planila s klopi in	vila	z rokami ... »Naš in vaš!	A
mesečini. Valila se je in plazila, kakor bi se	vila	velikanska svetloluskinasta žival skozi visoko	A
zdramil, kakor bi se prebudil iz sna. »Ali si	vila	iz naših logov, ali si živa ‒ oj, govori!«	A
je izpregovorila neznana, lepa kakor gorska	vila.	Njegovo srce pa je objela sladkost, kakor bi	A
»Pri njem, ljubica!« »Ob morju je njegova	vila.	« »Vrtovi, kakor tukaj, se igrajo z valovi.«	A
pošljem na dom, odšteješ denar in drugo jutro bo	vila	prazna.‒ Ali pomni dobro, kaj si prisegel!	A
konjenica je jezdila za njimi. Štiri dni se je	vila	vojska po ravnini, hodila skozi hrastove gozdove	A
vzhodu, je slonela na mehkih blazinah kakor	vila	krasna Alanka. Njeno telo je ogrinjala svilena	A
»Na bogove, vredna je nove pesmi. Kakor	vila!	«Vendar je takoj povesil pogled, sklonil koleno	A
Nepregledna vrsta govedi in drobnice se je	vila	meketaje in mukaje za vojsko.Kjer so nočevali	A
sani, hlapec je vozil korakoma in za njim se je	vila	molčeča procesija. Pri Smrekarju so	A
robec in gledala na pisano verižico, ki se je	vila	v vijoličastih vijugicah krog roba rute.	A
hitel naprej v temo po neznani poti, ki se je	vila	v tesni zagati, zamračena s smrekami.Kadar koli	A
sobico. Lucija je ležala na postelji in se	vila	v krčih.Štefa je gledala z izbuljenimi očmi	A
In kakšno vilo je imel tisti direktor! Bela	vila,	ampak res bela.Terranova.	A
povzdigovanja. Samo med darovanjem, ko se je	vila	okoli oltarja dolga procesija in so metali verni	A
in je teptal z obema nogama, podoba pa se je	vila	in izvijala, ni ji mogel do živega; časih je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani