Tu ni čutil težkotne, tlačeče tišine; kolikor toliko je bil razgled odprt, in v njegove, od mladostnega navdušenja in hrepenenja kipeče misli je žuborela skromna vodica, kakor bi gorska vila tiho pritrjevala njegovim načrtom in odgovarjala njegovim željam. V sladki omotici se je zleknil po mahu in zdelo se mu je, da je vila pristopila k njemu, se posestrila z njim ter sedla onkraj potočka na mah. 𠆫odi pošten in pravičen na vse strani!’ mu je naposled zašepetala.