upognjen (211)

ČETRTI PRIZOR Prejšnja; štacunar se plah in	upognjen	prikaže med durmi; veliko culo imá na hrbtu	A
ŽUPAN plah: ... so pošteni ljudje! ... Zaječi ves	upognjen:	O dolina šentflorjanska, o domovina, kako oskrunjeno	A
/ Nje slika Odvel v gradú me staro sobo	upognjen	starec, velih lic, podobe gledal sem pradedov	A
postane kruh . / . / stran 10 . / 8. Čas je	upognjen	in črta zgodbe jeclja 9. Kaplja zamenja sedem	A
prisrčno me je pogledal in potegnil iz nedrij	upognjen	časnik.Nà še to, če te zanima, je rekel.	A
se je obrnil in vzel platnen jopič, ki je bil	upognjen	za zglavje.Ogrnil si je ramena leno, malomarno	A
Ramena in lahti. Komolec	upognjen	v trikotnik po zraku, je rekel.Skrivnosten boj	A
ravnokar vrnil izpod zemlje s svetilko v rokah,	upognjen	in ves sključen.Zahrepenim po čistem zraku.	A
visoka kapa dotikala trama v stropu. Obrekar	upognjen,	z rokami uprtimi ob kolena, z dvignjeno glavo	A
strani ležala na sivi glavi, potem širok, globoko	upognjen	hrbet, kakršne imajo dolgoletni krošnjarji,	A
spominjam, ko se je vrnil domov. Bil je zelo	upognjen	in izgubil je vse lase ...« »O, upognili	A
za komolci pa celo dolgo usločeno telo, čisto	upognjen	je kot lovski pes pred startom, lovom, zadnjica	A
mu vrvohodec že ne cepeta nad glavo, nakar je	upognjen	in pomanjšan, z zaščiteno, med ramena umaknjeno	A
gruče pravoslavnih je dvignil koščeno roko dolg,	upognjen	starec, razgaljenih kosmatih prsi, sivih las	A
hiše. Videli so od daleč v klancu strica, ki je	upognjen	šel po kolovozu.Janezek je zaklical trikrat	A
kazalec, ki je bil razkopan od dela in nekoliko	upognjen:	»Ti, deklič, zarotim te tukaj pri tej bridki	A
hlapec črnih besov! Svarun, siv in star in	upognjen,	stisne svoja ledja z jermenom od bivola in najtežji	A
in mogočna je bilá ta postava. Hrbet ni bil	upognjen,	z dvignjeno glavo je stopal krepko pred zborom	A
deset korakov. Iztok se dviga izza vej, lok je	upognjen	do skrajnosti. Drink, tetiva je zapela, po zraku	A
smo, trupla ni bilo« »Sedaj razumem, zakaj si	upognjen,	vem, od kod pepel na tvojih licih in mrak v	A
je, mislim!“ . / . / stran 215 . / Globoko	upognjen	je stopil Aleš v cerkev, ki je bila že precej	A
naravnost odprl duri in stal na pragu globoko	upognjen,	kučmo v roki. ”Hvaljen bodi Jezus Kristus	A
”Velik?“ ”Velik in slok, nekoliko	upognjen,	kakor da bi nosil culo na hrbtu ...“ ”Pa obrit	A
govornika, ki je stal na odru rdeč in vroč,	upognjen,	s stisnjenimi pestmi.Tudi tiste ljudi je videl	A
šel mimo vrta človek, počasi in trudno. Zelo	upognjen	je bil, gologlav; lasjé so bili razkuštrani	A
dolgimi koraki, stisnjene pesti na hrbtu, vrat	upognjen.	Postal je pred njo.	A
se je v dolino, v temo so bile pričarane oči.	Upognjen	je bil njegov grbavi hrbet -- komaj so nosile	A
Napoleonovih dni. Šel je po cesti počasi, nekoliko	upognjen,	pust in mrk, sam zase; opiral se je ob silno	A
bil že star in nadložen, njegov hrbet je bil	upognjen	in njegov obraz je bil rjav in grapast, kakor	A
z umerjenim, težkim korakom, život nekoliko	upognjen,	kakor človek, ki se je bil napravil na dolgo	A
komaj da se je ganil z mesta in život je bil	upognjen	do pasu.Ozrl se je in vas je ležala še zmerom	A
stopal kakor prej z drobnimi koraki in globoko	upognjen.	Gozd je bil zmerom enako daleč pred njim, črna	A
čakajo, a glej, tam na stezi se prikaže popotnik,	upognjen	do pasu, debela plast snega na ramah, obraz	A
Prijatelji so gledali nanj s strmečimi očmi.	Upognjen	je bil, suh in bled, v njegovih očeh je bila	A
mi bile težke, šel sem počasi po stopnicah,	upognjen,	kakor hodijo starci. V šolski sobi je bilo	A
si kaj ne mislil. Nato je sédel, život malo	upognjen,	roke na kolenih.Bele rokavice so bile na hrbtu	A
odprtimi durmi, majhen in droben, starikasto	upognjen,	v ohlapni, predolgi in preširoki obleki, v velikih	A
v mesto, je bil njen korak bolj truden, bolj	upognjen	vrat in život; oči so gledale v tla in so bile	A
prijazni in brez zla. On pa je šel mimo truden in	upognjen,	zakaj težko breme mu je ležalo na srcu.	A
Zdel se mi je bolj bled, bolj suh in bolj	upognjen,	nego je bil, ko se je ženil.Oči so gledale nedolžno	A
in je držal klobuk z obema rokama. Dolg in	upognjen	je bil, ko je stal za mizo; kakor je bil upognjen	A
upognjen je bil, ko je stal za mizo; kakor je bil	upognjen,	se je s sivo glavo skoraj dotikal začrnelega	A
odgovoril Jernej in je stal ob razoru miren,	upognjen,	roke na hrbtu. »Kaj se to pravi: naše	A
krvi in iz mojega potú, da je zdaj moj život	upognjen	in izžet, da so slabotne moje roke in da se	A
kozolcev preobračati!« In ko je stal globoko	upognjen	in je pobiral klobuk, se je nenadoma zvrnil	A
Naproti mu je prišel služabnik, suhljat,	upognjen	starec, ki je nesel pod pazduho velik sveženj	A
povrni! Zdaj si star, in ker ti je hrbet že	upognjen,	ker se ti kolena že tresejo - zdaj pojdi!Tako	A
preko dvorišča, je bil nenadoma ves star in	upognjen.	»Če ste razbojniki, pa najhujši izmed	A
poslednjikrat pred sodnikom, je bil globoko	upognjen	v tilniku in v pasu, roke so se mu tresle in	A
njenimi aposteljni, pa je bil za dve pedi bolj	upognjen,	ko je šel preko dvorišča, in glava se mu je	A
videli. »Razcapan je in prašen, do pasu je	upognjen,	siv starec - kaj je to Jernej?« so se čudili	A
Jernej in je šel; s trdimi koraki je šel, nič več	upognjen,	nič več bolan, v srcu nič bridkosti in upanja	A
stropu. Vstopil je, kakor berač v gosposko hišo,	upognjen,	plašen.In vendar mu je lagalo ubogo beraško	A
trpljenjem obloženi; oni, ki so stopali težko, hrbet	upognjen,	glavo globoko sklonjeno; in oni, ki so hodili	A
”No, ti ... varuj se!“ In šel je, truden,	upognjen.	Vedel je dobro, da mu je žena zvesta, nikoli	A
zgenila, ker je prihajal mož -- s trdimi koraki,	upognjen,	strašen, kakor hudodelec, ki prihaja zvečer	A
posebno mlada, tudi lepa ni bila; život je bil	upognjen,	drobni obraz je razodeval plahost in skrb.	A
Ofelija je sedela mirno na zofi, život nekoliko	upognjen,	roke sklenjene v naročju; tudi njen glas je	A
Jareb v urad. Noge so se mu tresle, globoko	upognjen	je bil njegov život. ”Hej, Jareb!“ je zaklical	A
”Lepa reč!“ Nič ni odgovoril Jareb, tih in	upognjen	je stopil v urad. Ogovoril ga je človek, odgovor	A
je zaupal v svojo moč. Sedela je tam, život	upognjen,	roké sklenjene v naročju; njen obraz, droben	A
pogledal, ne pozdravil. Hrbet mu je bil globoko	upognjen,	težko culo je nosil. ”Joj meni, samotnemu	A
njim in v klanec je stopil Grajžar, prav tako	upognjen	in betežen, kakor je zmerom hodil.Potnik se	A
delal za svoje.“ In je šel počasi v klanec,	upognjen	do pasú, kakor da bi skalo nosil na hrbtu.	A
ne moti in ničesar ne pozabi.“ Počasi in ves	upognjen	se je napotil v klanec proti domu. Spotoma se	A
očmi, da se celo ozirajo za mano; šel sem urno,	upognjen,	pogled v tla uprt -- kakor da bi imel baš na	A
črni suknji, s palico v roki; majhen je bil in	upognjen,	ni bil Mate.Postal je, pogledal je natanko navzgor	A
tiščal k tlom, tako da je bil život globoko	upognjen.	”Glej, kam so se namerile samovoljno noge	A
ustnice. Izpustil jo je, stal je pred njo globoko	upognjen	in se je tresel. ”Adijo, Hanca!“	A
sestradan; sneg mu škriplje pod koraki, hiti suh in	upognjen,	ne pozdravi nikogar; hiti pač po žalostnem opravku	A
gledal, izpraševal ni nič. Sredi izbe je plesal	upognjen	starec, tako suh, siv, krivenčast in betežen	A
Kurent otroka na cesti. Šel je kakor starec,	upognjen,	s težkim korakom, ni se ogibal ne luž, ne blata	A
Kurent; nobeno truplo pa se ni zgenilo, ko je šel	upognjen,	gosli v roki, šel čez nogé, čez prsi in čez	A
bridkost. Ali namesto da bi stopil prednjo globoko	upognjen,	proseč in vzdihujoč, je skoraj zaplesal do oltarja	A
Kristusova, kakor je šel v rdečem plašču, globoko	upognjen	pod križem, ko je nosil, sam brez greha, greh	A
starinskem okvirju. Dolg je bil, suh, zelo	upognjen.	Oblečen je bil v kratko suknjo, ki je bila od	A
vriskajoč, dokler roma, in da je šele truden in	upognjen,	ko je bil malodušen in je počival ... Pa sem	A
nasmehnil Jakob. ”Kmalu jim bom verjel, hodil bom	upognjen	in kašljal bom!“ Ko je tako odgovoril, se	A
obresti, kolikor dalje teko leta ... Starec ima	upognjen	hrbet, gube na čelu, plešo na temenu,utrujenost	A
tiščala sklenjene med koleni, život je bil globoko	upognjen.	”No, če nisi žejna ... pa se vsaj nikar tako	A
večerno svetlobo na morju. Tako bi se človek	upognjen	in osramočen vrnil pred cerkvenimi vratmi, če	A
tudi sem vedela, da pojdeš brez slovesa, ves	upognjen	in osramočen, kakor si šel!“ ”Nikoli več	A
pogledom gledala nanj, kakor je stal pred njo	upognjen,	siromašen in bolan.”Ni je več!	A
mirno in počasi umeknila. Vstal je; neroden in	upognjen	je stal pred njo in je gledal v tla. ”Zbogom	A
težkimi, trdimi koraki, visok in plečat, nekoliko	upognjen.	Kačur je stopil v gostilnico.	A
Župnik se je obuval, život je imel globoko	upognjen,	držal je škorenj, ki je bil šele pol na nogi	A
S težkimi koraki je prišel skozi vežo visok,	upognjen	starec, z gladko obritim, rdečim obrazom in	A
dosegel štirideseto leto, pa je bil zgrbljen in	upognjen	starec.Podoben je bil tistim učiteljem iz starodavne	A
opletajočimi koraki stopica v mraku preko ceste, suh,	upognjen,	z iztisnjenimi koleni in tresočimi rokami; ogoljena	A
čisto kakor pajac, ki stoji na odru do pasú	upognjen,	skriva lica z dlanmi in vprašuje z velikimi	A
dekletcem mladim, rosnookim. Toda glej, zmerom bolj	upognjen	je bil njegov hrbet - čudo božje: starec ob	A
je še bil, še komaj dvajset let, pa je hodil	upognjen	in je gledal v tla; kamižole ni imel, hlače	A
jokaj!“ Šel je, roke v žepu, hrbet globoko	upognjen	...Tudi on je bil pobegnil nekoč, pa se ni več	A
ne dosegla z iztegnjeno roko. On je bil suh,	upognjen,	jetičen; na njegovem izsušenem, izjedenem obrazu	A
nizkem stolu, roke sklenjene na kolenih, život	upognjen.	Okno je bilo zagrnjeno, iz mraka so se belila	A
slok, visok, še v življenju življenja željan,	upognjen	je bil, zgrbljen in koščen, zlovoljen starec	A
se in nenadoma je stal pred mano človek, ves	upognjen,	star, čelo nagubano, obraz teman in zamišljen	A
stopal po ulici z urnimi, drobnimi koraki, suh,	upognjen,	omahujoč ... Zakaj me je spreletela tiha groza	A
Prišel je mimo siroten par; starec ob palici,	upognjen,	v težko suknjo zavit; sonce je sijalo na sivi	A
beračica je stala pred njim, obraz ponižen, život	upognjen.	”No, kam, Mihovka?“	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani