Ti moč Bizantincev, ti naša groza, oj, tale ogenj te požre, tale ogenj opali tvoje orle ‒ Hilbudij, hlapec črnih besov! Svarun, siv in star in upognjen, stisne svoja ledja z jermenom od bivola in najtežji meč obesi nanj ‒ pa pojde na vojsko zoper tebe, da zasije Slovenom zopet svobodno sonce!« Obe pesti je dvignil starec, mišice na rokáh so se vzvalovile, oko je odsevalo kakor ognji iz doline.