In ko sem ga pogledal, sem ga spoznal nenadoma in ves prestrašen. To je bil tisti obraz, ki sem ga videl sinoči v ogledalu, ko sem šel preko izbe; ozrl sem se in nenadoma je stal pred mano človek, ves upognjen, star, čelo nagubano, obraz teman in zamišljen.
”Ko sem iskal roke, da bi se vzdignil ob nji iz teme svojega življenja, iz oskrunjene preteklosti, nisem mogel, nisem smel najti nobene druge, nego njeno; zakaj tudi ona me je iskala, najina pot je bila ista ...