tujec (3.558)

Nobene. Kdo je torej	tujec	in kaj je plevel?In še to povem tistemu steklemu	A
imenoval svoj narod. Dokler tega ne vidim, sem	tujec	med njimi, podoben sem brezi, ki rase v pesku	A
njegovo lépo in nedolžno dekle speljal pritepenec,	tujec,	črnuh z brčicami pod nosom in s kitaro v roki	A
Gospod, jaz jih poznam. JERMAN: Tudi jaz nisem	tujec	med ljudmi. KALANDER: Jaz jih poznam, gospod	A
tvojih laseh, še ta prosi in se izpoveduje ...	tujec,	ki je nepovabljen stopil v hišo. Izpovej se	A
Zapustil si Slovene in sebe. Ta narod potre	tujec,	a tudi tvoje svetkovanje uniči.Zaman sem te	A
govoriš? Kaj želiš tu, na čelu tujih vojakov, ti	tujec,	ki si med nami užival slovensko gostoljubnost	A
Duh odgóvor pôje nam zamólkli: »Ni sovražnik	tujec	nas pokončal, Nego vrag je ljuti iz očine.	A
doli hodi! Včasi ôna dolgo ž njim poséda,	Tujec	dèkle, dèkle tujca gleda; Včasi njima zbližata	A
Jaz ne morem, Bog vas naj uméje! Ali	tujec	nič več ne prihaja, Dèkle samo solzno zdaj ostaja	A
nálašč od njega obrne se v strán, Ko mimo gré	tujec	ves sladek, skesán ‒ Za Petra spet nova uganka	A
življenje; ah, kaj hočem jaz med njimi,	tujec	tebi, vsemu svetu. Tjà k pozabljenim, nesrečni	A
Otrok njegov po širnem svetu tava, Za tujo mizo	tujec	s tujci seda, Pod tujo strého ko popotnik spava	A
‒ ‒ Kaj v kotu samoten,	tujec	ti! Srepó v kozarec vpiraš oči?	A
Puhasti žvižgi markirajo gorsko pot. Izgini	tujec!	Travnik Veliko nebo in najma	A
gospod; naj križem svet preroma, saj vendar	tujec	je povsod. Gorjé, kdor se useda za tujo mizo	A
sonce zahaja. Žalosten pes zalaja, če pride	tujec.	In gre zopet spat.	A
sredi srca. . / . / stran 41 . / Mati čaka	Tujec,	vidiš to luč, ki v oknu gori? Moja mati me čaka	A
Zakaj, ne vem. Šel bi pogledat,	tujec,	a zdaj ne smem. Daj mi, da morem umreti tukaj	A
gledajoč po temni cesti, premišljujoč napeto.	Tujec	pride mimo.Čelhar se ozre za njim in izpije	A
polju dovolj hrane... Kdor je kdaj slišal, kako si	tujec	lomi jezik, ko skuša izgovoriti Ljubljana, ta	A
Samo da je bila Fani kljub vsemu kot zoprn	tujec,	ki se spakuje s priučenimi besedami. »Primi	A
klavrno drži in se od časa do časa tudi nasmehne:	tujec,	ki se dela, ko da pozna nepoznan jezik in se	A
užaljen, ker te govorice ni razumel, ker je bil	tujec	ob njih. A vendar ne, ni Srečku tujec.	A
bil tujec ob njih. A vendar ne, ni Srečku	tujec.	Ob Belopeškem jezeru je bil prizadet in poparjen	A
kot osmošolec po naključju ugotovil, da je	tujec	za svojo mater. Obstal je pred vrati očetove	A
česa me krivite? Zakaj pustite, da stopam kakor	tujec	mimo vas navzdol po stopnišču?In tudi vi, ki	A
beseda svobodna in vesela’. Ne pustite, ‘da jih	tujec	ljubi na način, ki ni ljubezni prav nič podoben	A
velike vaške družine. Tam je bil res samo gost,	tujec	tako rekoč, in Zinka je tudi ravnala z njim	A
vem. V mislih sem se še vrnil domov ne kakor	tujec,	kakor sin domačije.In vendar sem tuj in na samostans	A
na vrtno ograjo. Stal je tam kakor nedolžen	tujec,	ki ga je pot povsem po naključju prinesla mimo	A
tajalo od strahu. Stal je v polmraku kakor	tujec.	Pogledal je pred veliki oltar: večna luč je vztrepeta	A
nobenih svetlih in pološčenih pisarn ne maraš,	tujec	si tam notri, tujec v tem škatlastem in pospravljenem	A
pološčenih pisarn ne maraš, tujec si tam notri,	tujec	v tem škatlastem in pospravljenem svetu, tvoja	A
rezilo svojega telesa, čuti Pavel Vatovic,	tujec	v druščini, popolni, globoki in mirni, z neznanim	A
kaj s svojim telesom, kretnjami, izobčenec,	tujec,	Itaka, tuja, daljna obrežja, moj dom, reče nenadoma	A
mesta vsi zamaknjeni prijazni obrazi naokrog,	tujec,	neznanec, bolni del organizma, bolni izločeni	A
lesena, vendar prekovana z debelim železjem.	Tujec	stopi v prostor, kjer se nenadoma znajde sam	A
prav tako zaprejo, takoj ko stopi skoznje. In	tujec	se znajde v mestu. Še ena važna podrobnost	A
vsega skupaj ne zdrži več. On je med njimi	tujec.	Ada ne razume.	A
Ada ne razume.	Tujec,	zakliče Gojmir.Star je trideset let, tujec je	A
Tujec, zakliče Gojmir. Star je trideset let,	tujec	je med njimi in vse skupaj nima nobenega smisla	A
Mazati z oljem.	Tujec	je gledal predse.Videl je tisto klecajočo in	A
- Sem mislil, je rekel	tujec,	če bi lahko dobil malo prevretega mleka ali	A
- Res, je	tujec	rad sprejel pomenek, tak čuden zrak imate, vlaga	A
- Zato molite? je vprašal	tujec.	-	A
- Prenočišče, je rekel	tujec.	Vrata so se odprla in možakar z zveriženim in	A
- Od daleč, je odgovoril	tujec.	Krčmar je pogledal k sosednjemu omizju, kjer	A
- Jutri bova govorila, je rekel	tujec	in stopil za rdečeglavim možakarjem po stopnicah	A
krčmar, a se bojim, da ga ne boste potrebovali.	Tujec	ga je začudeno pogledal. -	A
Kužni komisar, je šepnil.	Tujec	je skomignil z rameni.Kazalo je, da velika novica	A
Znova je sedel in pozorno gledal vanj.	Tujec	je odpil požirek vina in prav miren je bil videti	A
Vstal je in stopil k vratom.	Tujec	je brez besed bolščal v rdeče vinske kaplje	A
Vsako noč kričite v snu.	Tujec	je molčal.Krčmar je potem smehljaje rekel:	A
kordonih sodniki in preiskovalci - še hujša.	Tujec	mu je gledal naravnost v oči. -	A
ne sprašujem, vsakega gosta rad sprejmem.	Tujec	ni umaknil pogleda. -	A
- Ostal bom, je rekel	tujec.	-	A
- Dovolj, je rekel	tujec.	-	A
Živina crkava. Bil je	tujec.	Kazen bo razglašena.	A
zakaj? In Katarini? se ne zdi skrivnosten,	tujec,	čeprav naš, Katarina je pila vino z njim, zakaj	A
piskajočim glasom šepeta. V prostor vstopi	tujec	in gleda vate.Dlan se oprime mrzle kovine.	A
seboj in pridružil se ji je lahko samo tisti	tujec	ali domačin, ki ji je bil všeč, ki se je lepo	A
manjkalo: ni bil v sekti, ni bil posvečen. Bil je	tujec,	v Rigbyjevem baru je posedal s sumljivo druščino	A
predoru pod goro pustil kak . / . / stran 63 . /	tujec,	ki je potem odpotoval čez mejo ali nemara čez	A
ubežnika, ki ga dolgo ni bilo, ki je bil že	tujec,	pa se je nenadoma vrnil.S to namišljeno enovitostjo	A
Globok prepad je med menoj in to pokrajino,	tujec	sem v tej deželi, na tej neravni planoti, kjer	A
- Ti si tukaj	tujec,	je rekla, in ničesar se ne spominjaš. Ti bi	A
manj pa je šla z menoj zato, ker sem nekakšen	tujec,	o katerem že vse mogoče govorijo.Kaj vse mogoče	A
tukajšnji meščani vsi ne poznajo. Če bi šel	tujec	ponoči v to ulico, prepričan, da z Glavnegatrga	A
da ta ulica sploh ni osvetljena. Če bi bil	tujec	povrhu vsega še pijan, kakor je zadnje čase	A
zadnje zelenje v njihovi skalnati domovini. Ta	tujec,	rečejo nenadoma in grejo proti meni, ta je kriv	A
ovskimi oblačili. . / . / stran 9 . / Molče sede	tujec	za malo mizo pri durih in reče napol proseče	A
koncu v vrtoglavi višini in zapira izhod. Vsak	tujec	bi si štel v sveto dolžnost, da jo prehodi.	A
je pripomnila kuharica, ki je menila, da ta	tujec	najbrž še tujec ni. Hlapec, ki je snažil Petanovo	A
kuharica, ki je menila, da ta tujec najbrž še	tujec	ni. Hlapec, ki je snažil Petanovo obuvalo, je	A
zadeva ni bila tako enostavna. Morda je ta	tujec	poštenjak, ki ima denar, ampak čudak, ki se	A
sreča res samo zato v hišo, da mu jo odpelje	tujec?	Morda se pa posreči njemu, da jo vendar še obdrži	A
žal, ker je videl in slišal, kako se prikupuje	tujec	Strada tovarišici njegovih mladih let.Visoko	A
prstan z rubinom.« »Prijazen človek je, ampak	tujec	je.Oče se je peljal v Gorico nekoliko pozvedovat	A
že s pristnim gnevom, kako si znaša gnezdo ta	tujec,	kako sega vedno dalje, na vse strani, izpodriva	A
sebi jame. In na njih grobovih si bo stavil	tujec	dom. Inako se je storilo Ivanu, ko je premišljeval	A
so mu stopale pred oči te žalostne razmere.	Tujec	Gričarjev zet, tujec Micikin mož, tujec posestnik	A
oči te žalostne razmere. Tujec Gričarjev zet,	tujec	Micikin mož, tujec posestnik, gospodar v Šmihelu	A
razmere. Tujec Gričarjev zet, tujec Micikin mož,	tujec	posestnik, gospodar v Šmihelu!Da, takšen bo	A
onečastil svoje orožje z njegovo krvjo, kajti	tujec	se mu zdi kak rokodelec. »Dober plemenitaš je	A
zakleniti. Mana je hitela izpolniti mu željo,	tujec	pa je s sladkim smehljajem podal roko Boštjanu	A
pa ga je poklical z mladino vred v cerkev, in	tujec	je ostal sam.Sedel je k oknu, iz neder izvlekel	A
morebiti ti izpuste Urbana iz ječe, kajti ranjeni	tujec,	ki ga je brat vzel pod streho, trdi, da ga ni	A
hitela na dvorišče. Most je zrožljal čez rov, in	tujec	je nataknil bel list na svoj meč, podal ga Viguleju	A
vprašal Cahej soseda v gneči. »Ali ste vi edini	tujec	v Jeruzalemu?« odgovori namesto vprašanega drug	A
namenjen k Ungnadu. »Oh, k Ungnadu!« se je zavzel	tujec;	»in menite, da boste kar tako meni nič tebi	A
sprejemat došle vojake. »Glejte, oni,« je kazal	tujec,	»ki podaja Juriju Črnahori roko, oni dolgi obraz	A
da se k velikim gospodom prihaja kar tako.	Tujec	pa, ki ni hotel zapaziti njegove zadrege, ga	A
katerim se kar skozi okno pogovoriš. * * *	Tujec	pa, na katerega je bilo oprto Cahejevo upanje	A
da doktor Lenart ni nihče drug kakor prijazni	tujec,	ki ga je peljal k »Enajst tisoč devicam«.Zastonj	A
poletnega dne se nameri, da mu pride v hišo	tujec	Nemec v gosposki suknji ter si ukaže prinesti	A
(Ali še česa želite?)	Tujec	ga na to povpraša, kaj bi mu mogel še dati.	A
vseobsegajoča. Mati je stregla tujemu moškemu in ta	tujec	je bil zdaj njegov oče.V njihovem cimpru se	A
A saj drugače tudi ne more biti. Ker	tujec	ne more kar priti, človeka zadaviti in z njim	A
in z njim na plečih oditi! Sploh pa ne more	tujec	z Babičem kakih računov imeti!Ko pa je Babič	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani