tud (372)

‒ Kadar pak že ni mogoče, pak mahnimo	tud′	na stran! NEŽKA poje: Le mahnimo!	A
samo umila, in ni me samo božala, ampak me je	tud	... HABILIS: Kaj te je?Kaj te je še ...	A
Za to sem se šolal. Pa bi	tud	ubijali nedolžne ljudi?Tudi za to ste izšolani	A
pusušijo, tko de pol na teb plesnijo. Žretje	tud,	ni za verjet, de so še ke na svet tko stare	A
jo ziher že dvakrat ubral pa jabke sprešal in	tud	že use spil! Če pridem žiu od tuki, me ne bote	A
Naredte že kej, de bomo pršl domu, sej so te majke	tud	tuki razsajale, dokler jih niso spustil u avtobuse	A
iše oko, vse pesmi njegove nje hvalo pojó.	Tud′	ona obljubi le zanjga goret′, in godec presrečni	A
célo, ki lé temnejši noč stori, ko ugasne. Od	tud	ni več srcé bilo veselo; kako bile bi poezije	A
klanje: Valjhun tam s celo jih močjo objame.	Tud′	on se je zanesel na njih spanje, prelesti mislil	A
v dar podal. Ko tvoj v Ljubljano pride mož,	tud	ti dobila ene boš, v rudeče usnje vezane in	A
trpele s′cer večno ne bodejo stene, pa saj	tud′	on vekomaj živel ne bo.‒	A
zdravi, spomnite se kaj namé, saj na vas bo	tud′	v daljavi moje mislilo srcé. Zvezde, ki ste	A
Nevabljeni svat »Ko boš se možila, al boš povabila	tud	mene, al ne? Čeprav me pozabiš, čeprav me ne	A
pijmo ga, pijmo ga vsak po štir′, da bode vesel	tud′	oštir. En glažek vinca rumení, to mene srčno	A
Oj, bratec ti moj, nikar ne žaluj, saj prideš	tud′	ti za menoj.« V kasarno sem stopil korajžen	A
ingeljce, zavber dekle. Rdeča je prav lepo, stopa	tud′	fajn drobno, fantov zadost′ ima, pa se golj	A
bom advokat, z vsakim se bom pravdal, če bo	tud′	moj brat. Zdaj sem pa pisar, vsak m′ je gospodar	A
Ko b′ sodov ne b′lo Ko b′ sodov ne b′lo, bi	tud′	čepov ne b′lo, in vince bi teklo ′z majol′ke	A
prav lepo nit naredi, da se ne bo krotičila in	tud′	ne tkalcu trgala, dr dr, dr dr, dr dr. Poštena	A
Majol′ka ...	Tud′	sosed naj še pije, da sladko vince užije. Majol	A
stran 220 . / Kakor je havptman rekel, tako sem	tud′	storil, domov sem se povrnil in ljub′co sem	A
tobak kadim. . / . / stran 299 . / Spomlad′ je	tud′	lepo, ko rožice cveto, metuljčki letajo in ptički	A
pa nas do poletja pelja, leto brž mine, jesen	tud′	izgine, zima nam roko poda. Tak bo minila tud	A
izgine, zima nam roko poda. Tak bo minila	tud′	tvoja mladost, se spremenila življenja sladkost	A
suha tam leži. Fantje, vi ste ljubeznivi, pa	tud′	zraven zapeljivi, več obljubi, kot ima, samo	A
Tam se nič ne smili oče svoj′mu sini, sin pa	tud′	očetu ne, sin pa tud′ očetu ne. Krogla priletela	A
oče svoj′mu sini, sin pa tud′ očetu ne, sin pa	tud′	očetu ne. Krogla priletela, v srce me zadela	A
prosta več. Jaz pa ukal bom in popeval bom, če	tud′	fantič tvoj ne bom. Tiha luna jasno sije Tiha	A
boljšga zbrala, ki bo imel zadost′ blaga, in	tud′	hišo v štuka dva.« [ Novo mesto ]	A
. / stran 82 . / nikar ne žaluj, saj prideš	tud′	ti za menoj!« V kasarni sem hodil korajžen,	A
negotovosti. Ne vozim jaz za božji lon, / pa	tud	ne za nebeški tron, / jaz vozim le za krajcarje	A
keber zanesel te bil, . / . / stran 45 . /	tud′	jaz bi se tvoje kože lotil, oh, kože lotil!	A
pridružil, spomnivši se stare svoje pesmi: »	Tud′	jaz bi se tvoje kože lotil, oh, kože lotil!	A
zvoni: kukavíca, vsaki dán	tud'	podgan; še jaz ga bom - bom!	A
Ja takže« in takoj popravljal slovenski: »Jaz	tud′	, jaz tud′.« »Slišiš, Franca, Bog govori, sem	A
in takoj popravljal slovenski: »Jaz tud′, jaz	tud′	.« »Slišiš, Franca, Bog govori, sem rekla, kakor	A
zatekala, za moža bom prosila. Če me	tud'	ljubi Bog uslišal bo, podaril mi bo	A
jé, Logatčan in on, to že skupaj ne gre.	Tud	birtnja mu streže, kar more in zna, in kakor	A
ga naroda, naj mu zažvenketa čaša, če je taka	tud′	volja vaša!« Z navdušenjem se dvigne vse ter	A
pravm, ločen al pa ne! ‒Ma, sej pu svoje maš	tud	prou. ‒Jasno, da mam!	A
srečaš ta starga,« je pridala, »mu povej, da bom	tud	jest hmal pršla za vama.Mam že dost tega dolgoč	A
ura je deveta, ubogajte očeta, zapovedi so pa	tud	le-té: ubogajte še matere. Le to zapoj, grdo	A
Vidja, raka se nazarensk bujim, jeruš je pa	tud	prmejšn drag.Tkula hdu je na svet!«	A
Maram moža!« »E ‒	tud	stara koza liže rada su.A mislš namara, de in	A
"Vse, kar želim, da storiš, je..." "Sej	tud	ne bom," je odločno dejal."Samo posodo bom opral	A
Nč več. Pa	tud	nč več zate, prjatu moj.Ti maš za delat jutr	A
najbolš, kar sem jih kdaj vidu. Tko kt sem tle,	tud	Leela - moja hči, veš, ta druga in ta pridna	A
Leela - moja hči, veš, ta druga in ta pridna -	tud	ona prau, de je biu najboljš pogreb, kar jih	A
cajt samo uču pa uču v unih mestnih šolah? In	tud,	ne si mislt, de sem pozabu, koko je biu tvoj	A
Ramlogan. “Muhe dejansk ne morjo do peciva in	tud	bol modern je.” Muhe so od sedaj zborovale kar	A
Ramlogan se je pomujal za brezbrižen ton: “Jest mam	tud	ene par knjig.Leela jih je dala ke na mizo.	A
še njej povedu, kva veš, če jih neb pol hotla	tud	ona prečitat.“	A
In ona njemu postavila vprašanje. “A znate	tud	vi pisat, sahib?” Zalotila ga je nepripravljenega	A
zletelo iz ust: “In enkrat se bo zgodil, da bom	tud	jest pisal takele knjige.Take, kt so tele.”	A
jih mam tam, samo zato, ker ne znam čitat, pa	tud	u Penalu se eni hecn obnašajo.” “Kaj pa tazga	A
kakšnga fajn moža sem ji zrihtu.” “Kaj bi	tud	jest dal, da bi vidu Leelo.” “V resnic, sahib	A
smeješ. Oh, Ganešek, v takihle časih bi si	tud	ti zagvišn želu svojo družino okol sebe, ampak	A
maš od svojih? Tvoj oče je šu; tvoja mama je	tud	že šla.” To jo je tako presunilo, da so ji še	A
Očka je biu dober maser in kar je znal on, znam	tud	jest.” “Ampak za take reči morš met roko.	A
“Tko ti je usojen, Leela. In je usojen	tud	men.Temu se ne morva upret, Leela.”	A
Je podobno kot z mano in mojo masažo.	Tud	jest ne grem v to kar z glavo skoz zid, vam	A
objestno dekle, ki ga je nekoč vprašalo: “A znate	tud	vi pisat, sahib?” * Za nameček se je moral nepresta	A
zgledaš od hudiča hecen.” “Jah, če smo pri tem,	tud	ti zgledaš od hudiča hecen.” “Ne, hočm rečt	A
prostora, če daš police na dve stene.” “Sam mam	tud	rajš debele knjige.” Tega večera so stene v	A
“Oba naju boš spravu na bobn. Tko kot	tud	Beharry spravlja Surudžovo mamo na bobn.” “Punca	A
Prec, ko mi začneš čitat, ratam zaspana. Poznam	tud	ene ljudi, ki ratajo zaspani, prec, ko vidjo	A
ugotovila Leela. “Džavaharlalov oče je zadnč	tud	začeu neki čitat.Zmer razlaga, de bi kej napisu	A
anede, si zaželiš, de bi znau tkole tiskat	tud	kdo na Trinidadu?” Ganeš mu ni mogel odgovoriti	A
Surudžova mama je ugotovila: “Je že dober. Pa	tud	tisto knjigo bo napisu.” * “Poznaš moje zvezke	A
velik naučil,” je navijal Ganeš. “Sem točno to	tud	sam mislu.Bi se ljudje iz nje velik naučil.	A
vidi, da ni ne vem kakšna debela knjiga. Pa	tud	to je vsakmu prec jasno, da moramo vsi začet	A
in pokazal na stran s posvetilom. “Po mojem	tud	očkatov ime lepo zgleda, ko je natisnjeno,”	A
bila vsa nesrečna. “Riž sva ves pojedla in dala	tud	ni več kej dost ostal.” “Odpri konzervo lososa	A
Prva klasa. Je točn isti odgovor	tud	notr v knjigi.Čist zares je fina knjiga, mejdun	A
Naslednja knjiga, ki bo na vrsti, bo zate. Sem se že	tud	spomnil posvetila.” “Ne si delat sivih las okol	A
Nč mi ne reč.	Tud	ene besede mi ne reč. Razočaru si me.	A
Trinidadu piše poezijo - pa eseje in te reči mam	tud	v ponudbi, še nikol prej pa nisem mu kajtekizma	A
naredu neki velizga. Še zmerej verjamem vate in	tud	mami še zmerej verjame vate.” Oba sta z zanimanjem	A
če jih ni velik, da bi prišli pogledat, jih	tud	ni velik, da bi se smejal.Jest osebno mislim	A
menila z Leelo o tem, ko je prišla kupit olje.	Tud	njej se zdi dobra ideja.” Ganeševa nejevolja	A
še v lopi razstavljene knjige. “A pod roko	tud	knjige prodajate, al kva?” se je pozanimal taksist	A
smrt gre, gospod, zato se mi ne smete smejat,	tud	če bom govorila čudne stvari.” Ganeš se ji je	A
ampak je edin nogo potegnu iz čevlja, levo nogo.	Tud	on ni hotu umret.Led se je staju na vročmu soncu	A
minuti, kajti če ne boš popolnoma verjel vanj, bo	tud	on umrl.” Deček je kriknil v temi.	A
“Verjamem vanj! Nočem, de	tud	on umre!” “Pravi, da bo zadosti močan, da bo	A
Ampak to ni zares nujno.” “Možek,	tud	jest sem vidla tist oblak, veš.” “Mama je vidla	A
dopoldne se Surudžova mama ne počut dobr. Drugač bi	tud	ona pršla.Je pa rekla, nej te prašam, koko si	A
prit do sem, taksisti pa računajo za vožnjo	tud	po pet šilingov.” Ganeš se je nehal smehljati	A
Tko nam je Ramlogan naroču. Ampak	tud	jest bi reku, de je to boljš zanje, sej vidm	A
Tarife pa ni bilo nikjer. “Je	tud	fajn ideja, sahib.Gospod Ramlogan je reku, de	A
podobo, sploh, če vi držite roko nad tem. Pa	tud	ljudem je všeč, mejduš.” “Kaj pa drugi taksisti	A
morš popazit nanje. Papa, vsega so zmožni,	tud	lagat, anede.Ne bote verjel, ampak zadnč je	A
Narajan, možak ki izdaja revijo, samo nevošljiv.	Tud	on se ma za mistika.” “Ja, pundit.	A
začeu razlagat ljudem, de bi biu z mal prakse	tud	on glih ene tolk dober v mističnem poslu kot	A
de bo blo use še pa še luškan. Sem bla pa	tud	gruntala, de bi nabavla hladilnik in ene par	A
in ene par podobnih stvarc.” “Jest sem bla	tud	gruntala,” je rekla Surudžova mama. “Gruntala	A
in konzerv na tabolših policah ...” “ ... je pa	tud	čist čist res, kar pravjo ljudje o Indijcih	A
svojih hiš, kot je treba. Ampak moja bo bla	tud	še pa še luškan popleskana ...” “ ... Surudžov očka	A
Zdej že on začenja pridigat - po mestih. Pa	tud	svoje knjige in druge reči razkazuje.Ene reči	A
’ Pa mi reče ona, de ne, de ne more, ker ma	tud	ona svoj punos, dnar se pa šele steka u fond	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani