Ne zapusti nobeden ga v ti sili, molčé orožje svoje vsak si vzame, strahljivca v celem ni imel števili; al komej vrata so odprte, vnáme se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje: Valjhun tam s celo jih močjo objame. Tud′ on se je zanesel na njih spanje, prelesti mislil je ozidje grada, in ponevedama planiti nanje.
Ko svojo moč narbolj vihar razklada, okrog vrat straža na pomoč zavpije, in vstane šum, de mož za možam pada.