travo (2.830)

NELA: Ja. Gledat	travo.	In pse, kako svobodno tekajo.	A
punčko z imenom Nadina, ki jo je dala spat v	travo,	a je na lepem z grozo ugotovila, da ji leži	A
preklet hitr zmigal, bo prepozn, bomo mi tuki že	travo	grizl! Zdaj je pršu tist, k mu bom uro dau,	A
lepi mladi Lasni. Lice klone ji na tla, na	travo,	val zapljuska, vzbujen od zlatice ... »Lasna!	A
dneva trudnega, nemirnega, legel je popotnik v	travo	sredi polja širnega. Ko pa je ležàl in gledal	A
oblak ne ukrade, po mesci hrepeneč se uleže v	travo.	Nebo odpre se, luna da svečavo; tam vidi gnezditi	A
pojdi, pojdi za menoj, kakor veter z drobno	travo	jaz igral bi se s teboj! PESEM Zapela sinica	A
pojdi, pojdi za menoj, kakor veter z drobno	travo	jaz igral bi se s teboj! Vitki hmelj na polju	A
šla je do vodice, si umila je nožice, potlej v	travo	je skočila, sitno muho prepodila, sitno muho	A
prerašča - z njo se veter poigrava. Nikdar še med	travo	roža ni vzcvetela in nikdar na grobu sveča še	A
mlečne ceste o mraku in da se zjutraj vesi na	travo	kot rosa. Morda je to res.	A
kolena. Tam nikoli ne padem v mehko, zeleno	travo,	v kateri človek zajoče od želje. Roke iztezam	A
Zdaj pada dež in izpira sledove veselice, umiva	travo,	drevje in steze. Pada že ves dan.	A
konjiča na povodcu vodi. »Pasi spet se mirno,	travo	jej zeleno; trud in boj in rane, vse je izgubljeno	A
” In ničesar ni tu v tolažilo, sonce še to	travo	bo požgalo, in še sonce, sonce bo ugasnilo,	A
zatkem med pavji žafran . / . / stran 45 . /	Travo	bom zamenjala z ajdo Vmes naj bo le ozka sled	A
Mojbog, so kosci, žanjci nebogljeni, kosijo	travo	in so pokošeni. Kosijo travo in so pokošeni	A
in so pokošeni. . / . / stran 32 . / Kosijo	travo	in so pokošeni. So pušeljci za vetrov festival	A
Vardevanec me božji je pozabil. Grem v tujo	travo	sanjat in živet. Me že, seno, v ograbek bo zagrabil	A
oče preveč upehal, in legla pod zid na velo	travo.	Prijetno je naju grelo toplo jesensko sonce	A
leto je kdo zdrknil s strmih pečin, ko je mulil	travo	za svoje koze, ker živali niso mogle tja, vsako	A
je izgubil družico. Pod Jalovcem je nabirala	travo;	dobili so jo z zlomljenim tilnikom; težak sveženj	A
zarotnik, zato sem se ustavil in opazujem visoko	travo	onkraj žičnate ograje. Skušam se prenesti k	A
škatli zavrel nekaj krušnih drobtin in nekakšno	travo	in mi prinesel »juhe«.No, tedaj je nekdo rekel	A
dva v zaboj za barako in vrgla slamnjači na	travo,	da bi se nekoliko posušili; a slamnjače so bile	A
redar na križišču. Nato se je zleknila v suho	travo	in prislonila levo uho k tlom. »Jaz moram slišati	A
oživeli in postali domači in tudi kamni med žolto	travo,	kakor da so spet naklonjeni.Zato je bil njegov	A
skupaj iz vode in on pometa z dlanjo morsko	travo	s peščenega jezika, tačas ko ona prijema z dvema	A
med njimi so bila porasla z visoko in sočno	travo.	Menda je bil tam nekoč samostan.	A
poletni popoldan, ko je samotna koza mulila	travo	v veliki sobani, ki je imela za strop modro	A
predmet. Oblaki so se skoraj spajali z mehko	travo	in tudi redki kamni so v vlagi in zelenju izgubili	A
zidu. Zato mora imeti vsak, ki se je skril pod	travo,	zanimivo zgodovino; in Luciana bo zdaj vsako	A
se, medtem ko sta dve sivi kozi smukali mlado	travo	pod zidom z irisi na vrhu. Utihnili sta in ga	A
spustil se bom in se bom tudi sam zleknil v mehko	travo!	A zdaj bom še malce posedel tukaj, da si zviška	A
utrujenost. Vstal je s parobka in se zleknil v	travo.	»Ne, to je preveč strahotno!« je ponovil	A
črna voda, ki je zdaj neslišno tekla med črno	travo.	Vse je bilo mrtvo in votlo, votlo je bilo sinje	A
zdaj mu je ta novec padel v visoko močvirnato	travo.	Od bridkosti in jeze sta mu prav kakor otroku	A
zapihal je pritlikav veter in prihulil velo	travo,	upognil dozorevajoče klasje, pometel odpadlo	A
po suhi, prašni zemlji. Pes je grizel zeleno	travo.	V zvoniku je zvonilo.	A
predenj, sname vrata s tečajev in jih vrže v	travo.	Poštar vstopi in za njim pritisnejo brigadir	A
zame pravi praznik, res prava pomlad. Na mlado	travo	sem pogrnil odejo in mama je sedla pod cvetočo	A
Otroci so stekli k hrastu, spustili torbice v	travo	in posedli okrog starega mornarja, ki se je	A
na oči ter zarezali z ostrimi kosami v sočno	travo,	ki je zdaj padala pod še bolj odločnimi zamahi	A
krene po stezi. Toda kaj kmalu zagazi v visoko	travo.	In čeprav ve, da je to greh, se ves izgubi v	A
bela pleša, in prvi odločno zarezal v visoko	travo.	Oče je zarezal za njim.	A
prav toliko si mulast! - je dodala in me s	travo	poščegetala pod nosom. Stresel sem glavo	A
Seveda, tisti si, ki je prejšnji teden kosil	travo	na travniku! - Ali me nisi takoj spoznala	A
minilo šele štirinajst dni, odkar sem tu kosil	travo,	ponavljal za izpite - in je bila mama še živa	A
življenju odtajala zmrzlo zemljo, predramila	travo	in drevje, ptice in druge živali.Pomladne vode	A
ki je bil zdaj pod nami. Zleknil sem se v	travo,	prekrižal roke pod glavo ter se tudi zamaknil	A
klobukom si lahko utira svojo pot. Kar v visoko	travo	zagazi in kmalu so njegove trde cajgaste hlače	A
razovnici in z belimi grabljami trosijo mastno	travo.	Kose pa visijo na vejah stare šmohorke	A
Vzel je dve stari vreči, jih razgrnil na mehko	travo,	pod tepko in sedel.Gledal je otroku v oči, cvetje	A
pred hišo, da bi posedela na soncu. Na mlado	travo	sem pogrnil odejo in mama je sedla pod cvetočo	A
pomikati bliže in bliže. Naposled so posedli v	travo	komaj nekaj korakov od njega ter brez besede	A
vzkliknil »Ho‐ooooj!« in skočil iz opaža v	travo.	Odprhnil je vodo iz nosa in nato segel za srajco	A
mize. Polna lepih senožeti z dobro, sočno	travo.	Polna pašnikov.	A
zimsko ruto pokojne žene. Polagal jo je v mlado	travo	na pomladansko sonce na vratovih njiv, kadar	A
jutranja megla, šla čez polje, božala zeleno	travo,	cvetoče marjetice, ki so se nagibale pod težo	A
In to tudi store. Zganejo se, stopijo na	travo	ter se počasi pomikajo v senco mogočne lipe	A
slovenskogoriške, čas, ko je v visokem poletju bos bredel	travo	med polji, med hribčki.Vse naokrog popolna tišina	A
MUŽI NISU MELI MUKE ZA GORNICE. Potem žveči	travo,	žveči, travo, žvečitravo, žvečitravo, svetovi	A
MUKE ZA GORNICE. Potem žveči travo, žveči,	travo,	žvečitravo, žvečitravo, svetovi se razmikajo	A
ima grlo suho, ko odtrga šop trav, ko žveči	travo.	Potem ga mika, da bi stekel v breg, da bi ves	A
prijazna prikazen, z vajenimi kretnjami režejo	travo,	da jim v snopih pada čez rezila. Rezila se svetijo	A
zgolj modre ustne, oklepajoče ustnik z blago	travo	gospodovo, in roke, ki se zavejo svojega tipa	A
zamaknjenih obrazov s toplo zemljo, s pomladno	travo	pod seboj, in že se razmika teža noči težkega	A
za šope trave. Krčevito zasaja roke v zemljo,	travo,	neznana teža pa ga vleče dol k mestu, silen	A
zidovih. Mokri škornji so bredli skozi nizko	travo.	Čutil je, kako vlažni šopi stebelc tleskajo	A
planjava na obeh straneh. Sedel je v vlažno	travo	in vrgel težko prtljago ob tla.Z rokavom si	A
čez obraz, pred očmi pa je imel samo požgano	travo,	nobene rose, nič hladu, samo bleščavo in vročo	A
obronku, kjer je zjutraj rosa vlažila svežo	travo,	kjer so prvi sončni prameni slikali svoje odseve	A
med polji, po travnikih z rjavkasto pozeblo	travo	in se naposled sprehodil skozi redek, sivkast	A
človekovo navzočnost. Vstal je in bredel skozi	travo.	Hladno in mokro so se mu lepile visoke bilke	A
biti nekje na desni, kjer se je skozi visoko	travo	vijugala ozka potka.Uštel se je.	A
si je rekel, sem rešen. Zagnal se je skozi	travo.	Kričanje se je približevalo.	A
razcapan se je potlej spustil dol in se zleknil v	travo.	V snu je slišal oddaljeno razbijanje zvonov	A
bolečine in utrujenosti. Omahnil je nazaj v	travo.	Tam v grmovju se je spet zganilo.	A
Hiše. Sedla sta v vlažno	travo	in čakala. Nobenega petelinjega petja, nobenega	A
Pogoltnilo jo bo. Zabredel je v mokro	travo	in se odlepil od tega pogreznjenega kosa sveta	A
kakšna riba zmuznil skoz in se zakotalil v mokro	travo.	Tako se je vrnil in tako so se stvari znenada	A
Isti trenutek je ugledal ob tistem robu med	travo	in pločnikom, med odprtim prostorom in zidom	A
stopil korak nazaj, v visoko in neprijetno mokro	travo,	nobene volje ni imel, da bi se v tem utrujenem	A
ne bo napoti, stopil je korak nazaj, v mokro	travo.	To je poveljnika spravilo skoraj v dobro voljo	A
tudi globoko, namreč pod zemljo, pod rušo, pod	travo	tiste daljne bojne poljane.Vseeno, vseeno je	A
moški so se zasmejali, eden je od smeha legel v	travo,	ni bila lajdra, ni bila ženska za denar, pošalila	A
še zdaj, zdaj jo gleda boso, kako brede med	travo	in marjeticami kakor čez vodo, priviha si krilo	A
bi segel po teh nogah in pod krilo, ležeta v	travo,	mula nekaj časa gleda to valjanje in stokanje	A
prosto se sprehaja po širokem travniku in muli	travo	ter rumeno spomladansko cvetje, včasih se ozre	A
kakor ena izmed njih. Če pa Bog tako oblači	travo	na polju, ki danes obstaja in jo jutri vržejo	A
spustiš iz hiše, veselo tečejo skozi visoko	travo,	ja, tudi kmečka opravila ga niso več veselila	A
kmečka opravila ga niso več veselila, tisto	travo	za južnim zidom puebla je nekoč začel kositi	A
in ko ukaza ni bilo, ko je sedel na obrežju v	travo	in mu je razočarana in omotična glava padla	A
sva štela zvezde na nebesih in čutila vonljivo	travo	pod seboj.V spolu, ki je, odkar si me pograbil	A
privezal je mulo k drevesu, sesedel se je v	travo,	gledal je v okna hiše, v katerih se je razlezla	A
ostra zelena barva, ob jezeru, ki se zliva čez	travo.	Zdi se ti, da slišiš njihovo petje, najprej je	A
preplavila mokro pokrajino, bele poti med razmočeno	travo,	živa oblačila študentov, njihovi beli in črni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani