Tedaj so se stopnice vzpenjale pred nami, kakor se vzdigujejo stopnice v zvoniku; in tako paštnov ni hotelo biti konca, mi pa smo na vrh navpičnega stolpa lezli célo večnost tudi zato, ker so bila naša stopála kljub paličastim nogam zavoljo edema mesnati beli čoki. Zavedel sem se, da je zdaj čas moj zarotnik, zato sem se ustavil in opazujem visoko travo onkraj žičnate ograje. Skušam se prenesti k požolteli podobi kraške gmajne, po kateri sem še pred dnevi hodil; a ta revna in dolga senena griva je v primeri s kraško bedasta v svojem topem trajanju.