travo (301-400)

pokleknil na grob, visoko zaraščen s pisano	travo	in nerazcvelimi belimi rožami. Pod to gomilo	A
Klicale so te moje solze, ko so kapale na rosno	travo;	moji vzdihi so te klicali, ko so s tihim vetrom	A
ogrnil v beraško haljo; pa je stopil na hrib, v	travo	je zdrknila halja in zableščal se je v veličastvu	A
sklonil ob poti ter pobožal z dlanjo nizko, mehko	travo.	Čudno ga je izpreletelo, kakor da je bil pobožal	A
se je drevje in male kapljice so se vsule na	travo.	Za trenotek je nebó obledelo in se pokrilo z	A
zadel z nogo ob kamen, sedel je ter si brisal s	travo	kri. Pod nami je bila že vas in še dalje	A
velika odprta ravan, čisto prazna, z visoko	travo	poraščena; jarki so se križali na vse strani	A
Vodila nas je ozka in zelo blatna steza, tam s	travo	preraščena, tam z globokimi lužami pokrita.	A
pod njim. Tja smo šli in smo sedli v mokro	travo.	Globoka, trudna malodušnost je bila	A
sedel na kanton ob cesti in je položil malho na	travo.	Lojze je stal sredi ceste in je gledal s široko	A
zvonilo umirajočemu. Lojze je hotel sesti v	travo	ob poti, da bi si odpočil, toda pokleknil je	A
ostaviš samega ob cesti, popotnika; jaz pa ležem v	travo	in se smejem in čakam, ker vem, da se povrneš	A
vrta, stopil je pod okno. Tam je legel na mehko	travo,	mesečina mu je sijala v obraz, široko odprte	A
Ne besede ni več izpregovoril, legel je v	travo	in je premišljeval grenke misli. »Kje	A
prijela za roko in sta se poljubila in sta sedla v	travo	... ali v srcih je bila zapisana sodba: srečala	A
pozno v noč pa se mu je zadremalo, legel je v	travo	kraj ceste in je mirno zaspal. III	A
posebnega. Zdaj, ko padajo stotisoči, kakor bi	travo	kosíl... Povedala je, da ti je oče umrl; že pred	A
postala in ti si rekel, da bi šla tja, legla v	travo	ter si odpočila.Tvoj glas je bil tak, kakor	A
pregaziti ta blatni jarek, predno stopim na čisto	travo!	“ S hitrimi koraki je šel preko ulice in neprijet	A
razvlečeno kamenje, tu pa tam preraščeno s pusto	travo	in osatom ... Tisti strašni dan živi pred mojimi	A
lesene križe in na zapuščene, z bohotno razrastlo	travo	poraščene gomile. On ni imel sreče.	A
mirno in leno spustil na tla. Nato je legel v	travo	poleg nje in ni rekel besede. Obšla ga je	A
samo lačen sem bil, lačen od sile, da bi jedel	travo,	če bi je kaj bilo.Naletela sva na kopico trupel	A
širili neizmerni travniki z redko, rjavkasto	travo.	Kolodvor - nizko poslopje od nepobeljene rdeče	A
»Ne, Lucija!« In je stopil s poti na	travo.	Lucija se je oklepala njegove roke, zdelo se	A
ob jablan; kmalu je bil truden in je sedel v	travo,	noge skrižem, suho brado uprto v dlan. Manca	A
tla. Tudi dacar se je opotekel in je sedel v	travo.	Začudil se je, nato pa se mu je obraz širil ter	A
kakor da je bil kamen butil ob plot ter padel v	travo.	Na trgu, od mesečine obžarjenem, je bilo tiho	A
mesta, v zelenje, v senco; tam bi legel v mehko	travo,	gledal bi v nebo in bi nič ne mislil; toda truden	A
sem v žep ter zalučil orehov štrukelj daleč v	travo.	Papirni zavoj se je bil odvil, vrabci so sfrfotali	A
Pometal sem še vse ostale piškote v jarek in v	travo;	gnusili so se mi, ko so ležali tam, namočeni	A
kakor pijano, ko je spustil spodaj butaro na	travo	ter si oddehnil.Čelo mu je bilo rdeče in razbeljeno	A
je z obrazom, s komolci in s koleni tiščal v	travo.	Šimen se je trudoma vzdignil; tako slab je	A
evangelij. Na obeh straneh kolovoza so polegli v	travo;	tudi vina, kruha in svinjine so prinesli s seboj	A
in nasiti. V širokem kolobarju so posedli v	travo,	za lučaj daleč od Šimna in njegovih biričev	A
jutro bo že dalo, kar bo dalo!“ Polegli so v	travo,	zaspali so pod milim nebom in so grenko vzdihovali	A
večje od desnega. Zdaj sede žena poleg Jerice v	travo.	»Proč idite!« prosi Jerica in misli	A
Pred Ciginjskim selom se je ubito zleknil v	travo	med gostim grmovjem.Vzšlo je sonce.	A
panjem in se nato spustil ob starem čebelarju v	travo	na ledino. »Žival nedolžna, roji pa le še,«	A
drugovi izza hiš in se zleknil radovedno v mlado	travo	ob strani. »Kaj pa zdaj?	A
dežela. Zemlja je rodila kakor vsako leto, gnala	travo,	cvetje in vonj.Ljudje pa so jo zanemarjali,	A
ko kakšen baron. Tu in tam je kavsnil kakšno	travo,	tu in tam je zbrskal med peskom kakšno zrnje	A
Zbrala sva le nekaj par. Sušila sva gmajniško	travo	za polnjenje blazin.Uspelo nama jo je prodati	A
novih vajah sva se nazadnje razočarana usedla v	travo	in se zazrla v nebo. »Te neumne ptice	A
prašni, smo se zmeraj za četrt ure usedli v	travo	in počakali, da nam ni bilo več vroče.Nad nami	A
manj vidna. Sredi prvih skal se je potka med	travo	končala in je ni bilo več.Tudi viharnikov ni	A
veseljaki zapeli uspavanko. Ulegel sem se na srebrno	travo	in po njihovem navodilu zatisnil oči. Počutil	A
potem Trentarjeva žena preprosto pogrne doma na	travo	veliko belo rjuho.« »Zraven pa mu da	A
tdesetlenico jo pa le dokončajte. Pa če bom še tlačil	travo	ali pa če bom že pod rušo.Obljubiš?«	A
óni, »prestregel sem te in te položil semkaj v	travo!	« Iskreno ga zahvalim.	A
odslej nobene besedice in da si izbere zeleno	travo	v edino hrano želodcu svojemu.In ta obet izvršuje	A
Krišpin!« Res jame sedaj oče Krispin jesti zeleno	travo,	katero so na zlatem krožniku postavili predenj	A
in da je ž njega padalo zlato sadje v zeleno	travo.	Komu se je priklanjalo cvetje?	A
Goro, sem jo naložila v košek, s katerim smo	travo	vozili, če smo imeli kravo pri hiši. Takrat	A
peti in ne dajati pokorščine; brisal sem jo s	travo	in z oslo sem zvonil po nji. Že se je	A
svojo rajdo. Danijel pa je vrgel z jezo koso v	travo,	da je kar odskočila. »Boš kosišče zlomil	A
V to lopo sva se podala ter sedla na mehko	travo.	Sedela sva v senci, a tolmun sam so obsevali	A
bilo namenjeno mojem pogledu. Vrgla je ruti v	travo,	a s tem je bilo sramežljivosti v vsakem oziru	A
ko je snela ruto z glave in jo položila na	travo,	da je nosila v laseh rumeni glavnik, ki se navadno	A
Dobja. Težki koš je bila posadila tik sebe v	travo	in si s predpasnikom brisala razžarjeni obraz	A
je kričal orjak ter jadrno odložil svoj koš v	travo.	»Kaj vam govori?«	A
Konji so se pasli po zelenem travniku in teptali	travo,	jezdeci pa so ležali tik pota na hrbtu ter zrli	A
Na zelenem travniku pa se je vrgel v hladno	travo	in si ječe tiščal razbeljeno glavo v mehko zemljo	A
novorojeno dete, katero vrže brezsrčna mati v	travo	tik pota.Kdo se je usmili?	A
soproge, krenil jo je s ceste ter sédel v zeleno	travo.	»Tu se bo dalo gledati po volji božji	A
nosil tovor čez Gorjance! Moral sem na zeleno	travo,	da se malo odpočijem, ker človek ni iz železa	A
polni marljivosti. Čistili so pota, pulili	travo,	prilivali cvetju ter opravljali druga taka vrtnarska	A
polh jeseni, a mi stradamo, da bi žrli zeleno	travo	- če bi tudi graščinska ne bila!« »Povej	A
storiti, kar sem storil jaz: vleči se v zeleno	travo	ter ustanoviti visoko taborišče pod milim nebom	A
ta prostorček ter obsevajo suho, temnorjavo	travo.	Sredi te tratine je ležalo posekano deblo, črno	A
doli konec otoka valovi bledega in z zeleno	travo	obvitega pripluli k produ, tedaj ga ni kota	A
Ti prekleti psi!« In jezno je vrgel puško v	travo,	sam pa se usedel v dekletovem obližju.	A
sestrična Serafina!« Ulegel se je z glavo v rosno	travo	in, ko je dekle dejalo, da bi mu utegnilo škoditi	A
zdihoval venomer. Končno pa se je ulegel v	travo,	vrgel puško od sebe ter tiščal razbeljeni obraz	A
težak kamen z njive in položila sva ga na zavito	travo,	da je bil peklenskemu satanu zasukani rep 1690	A
življenje. Odložila sva bisagi ter legla v	travo.	Ena mlajših žensk, ki je bila po moji sodbi ciganskeg	A
tihem gozdu. Mož dveh žen je vrgel svoj plen na	travo;	puščica je tičala živali v vratu.Naju ni pogledal	A
premlatili cesarske in jih na tisoče položili v	travo.	Midva z Lukežem sva imela srečo, da sva dobila	A
samokres, ga napel ter ga položil tik sebe v	travo,	da mu je bil takoj pri roki.V tistem trenutku	A
bi se bil skoraj zadušil. ‒ Agata je sedla v	travo,	a Jurij je zatulil kakor ranjen vojak, če mu	A
meni namenil. Ravno na istem mestu sem legal v	travo.	Velikokrat sem tako ležal na soncu in nad dolino	A
mežnarije je odložil Jurij Kosem svojo pezo v hladno	travo.	Potem pa se je pritihotapil do malega okna, ki	A
zunaj po zemlji kakor posekan hrast in rval je	travo	z ruše in je ječal v hladno prst.Potem pa se	A
bil vreden ta breg, in če si vsako leto vso	travo	postrgal z njega, ni bil poln koš. Pa smo se	A
ko je najmanj pričakovala. Posadil sem jo na	travo,	da je bilo veselje. mOj, ti skuta zelena!l se	A
vila udobno naigrala v hladni vodi, je legla na	travo	med žareče marjetice in ljubosumne zlatice.	A
je ječala po vsej deželi. Tlačani so mulili	travo	ali kaj in si jo kuhali, za peko pa mleli posušene	A
vrha od veje do veje in z zadnje poskočil na	travo.	Hitro je poiskal sulico in lok in stekel po strmini	A
pozibavajočem se drevaku. Ob bregovih za visoko	travo	pa je vsenaokrog hreščal les pod ostrimi sekalci	A
svetloba se je spet razlila na gladino vode, na	travo	in na goščave. Ostrorogi je še vedno stal kakor	A
skrbno je zavil v kožuh Ostrorogi vnetilo. Suho	travo	in nekaj dračja je vzel kar s sabo, da bosta	A
gobo, kako jo razpihati in podtakniti v suho	travo.	»Mhm,« sta prikimavala Pegavec in Kodrolaska	A
pomišljala Kodrolaska. »Mar bi mu postlal s suho	travo.	« »Napak!« je Ostrorogi razložil Sinjeoki. »Bobri	A
Treba je je bilo.« Ostrorogi je vžgal suho	travo	in jo podtaknil v pripravljeno dračje. »Ja no	A
vrat. Curek krvi je brizgnil na steptano rjavo	travo.	Ranjeni bober se ni več upiral.	A
Po prisojnih bregovih je sonce prismodilo	travo.	Porjavela je in se drobila pod nogami.	A
Po jedi sta se Ponirek in Brlez zleknila v	travo,	da bi malo polenuharila.Dvojčici sta pa pokleknili	A
razprostirala dokaj široka ravan, porasla z visoko	travo.	Kaj živine se je paslo včasih tod okrog!	A
raztogoteno in si obrisal krvavo dlan ob mahovito	travo.	Bolj kakor obadi je Srnjaka zbadala skrb za	A
Tu se stisne skrivni zasledovalec v visoko	travo	ter zapiska glasno na prste, dvakrat zaporedoma	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani