svetnik (5.792)

premaknjeno, noro) Nemški menih Luther, njihov	svetnik	... se je z nuno spečal ... Smeh med papežnik	A
na malika in na svetnika. Malik je Bakhus,	svetnik	je svet Urban. Ta dva sta čez vino.	A
razgiblje in čisto vseeno mu je, če reče zlodej ali	svetnik.	In mežnar ni krvava zmerjatev; tudi mežnarji	A
v kolobarju; in komaj se zlodej zavé, je že	svetnik;	in komaj se svetnik pokriža, plane v greh...Tako	A
komaj se zlodej zavé, je že svetnik; in komaj se	svetnik	pokriža, plane v greh...Tako sem prišel, da bi	A
je k svoji tovarišici v vas. Roké pobožne se	svetnik	ne brani, pozdrav roké je romarski pozdrav.	A
ne spremeni. JULIJA Saj, romar, veš, da se	svetnik	ne gane, čeprav usliši prošnjo romarja.	A
DR. ANTON GROZD, dež. poslanec, obč.	svetnik	itd. KATARINA, njegova žena MATILDA	A
DR. PAVEL GRUDEN, drž. poslanec, obč.	svetnik	itd. HELENA, njegova žena JOŽEF	A
Videl sem ga: debel človek je. PRVI OBČINSKI	SVETNIK	jako resno: Jaz mislim, da bo njegov prihod	A
ŠČUKA: Kako pa pridete do tega? PRVI OBČINSKI	SVETNIK	prestrašen: Ne ... jaz le tako mislim ... oprostite	A
ter odide v obednico; za njim prvi občinski	svetnik.	TRETJI PRIZOR Š č u k a.	A
s k i h s v e t n i k o v PRVI OBČINSKI	SVETNIK:	To vam je bil škandal! DRUGI OBČINSKI SVETNIK	A
SVETNIK: To vam je bil škandal! DRUGI OBČINSKI	SVETNIK:	Grozd je hitel h Gorniku ... na vrat na nos.	A
GRUDNOVKA: H Gorniku? DRUGI OBČINSKI	SVETNIK:	Ne bo ga dobil, Gornika.Prehitel sem ga ravnokar	A
občinskemu svetniku: Ali ga slišite? PRVI OBČINSKI	SVETNIK:	Seveda, - kaj bo njemu poštenost? DRUGI OBČINSKI	A
Seveda, - kaj bo njemu poštenost? DRUGI OBČINSKI	SVETNIK:	Treba je, gospôda, da se v teh težavnih časih	A
KREMŽAR: Jaz mislim, da je govoril gospod	svetnik	zelo pametno.Gorniku, zaupno: Oprostite, gospod	A
Doktor Grozd bi bil rad minister ali vsaj dvorni	svetnik,	- za narodov blagor.Tudi doktor Gruden bi bil	A
doktor Gruden bi bil rad minister ali dvorni	svetnik,	- tudi za narodov blagor.Vse, dragi moji, vse	A
Priklênil pošást je Krsník, Spasitelj naš, močni	svetnik,	In da iz goré ne prihruje, O Jurjevem mašnik	A
kdo zadnji v to jamo dján je bil, gotovo bil	svetnik	je, ker ni ves v gróbu zgnil. Stal tam je kamen	A
Jurij nam milosti daj! Sveti Jurij je velik	svetnik,	premagal je kačo ta božji vojnik, bila kača	A
okna k nam gleda, odprte mu vse na stežaj! In	svetnik	sveti Jurij vesel skozi duri k nam pridi nazaj	A
navpik, prosilcem milosti noben tam ne deli	svetnik.	Pa če nikdo tja ne hiti pobožnih čutij vnet	A
tisoč let, da kraj bo zbral zlatnik, in se	svetnik	v nebesa peljal bo, človekojed. Najdeva vse	A
v domačem jeziku, v Evropi. Prvi slovenski	svetnik,	vojvoda Domicijan. 4 DRUGO TISOČLETJE ‒	A
položaj od rojstva.) Križ je, križ, biti občinski	svetnik!	Meščani znajo samo zahtevati: dajte nam to in	A
Frančiškovo telo leži zdaj tam notri in noben njegov	svetnik	ga ne spravi več skupaj, za nič na svetu se	A
Tam je bil svet, veliko sveta, čeprav je bil	svetnik	mrtev in je njegovo truplo, se pravi njegov	A
maiorem Dei gloriam. Simon ni želel postati	svetnik,	a želel si je, globoko in iz srca si je v tistih	A
na nebu, veliko sonce in ponoči jasno nebo.	Svetnik	je bil velik in njegovo telo je ležalo sredi	A
dvakrat na istem kraju, nazadnje je postal še	svetnik.	Ali spoštovani oča Tobija hočejo reči, da je	A
Huga, ki takrat še ni . / . / stran 173 . / bil	svetnik,	nikakor ni ustavilo.Odvezal je rute in ker je	A
je kdo obležal pod sodom, je zaklical mestni	svetnik,	pivovarski mojster, je to njegova stvar, ki	A
mladega novica iz Zapotoka, ki ni hotel postati	svetnik,	a si je želel, globoko in iz srca v mrzlih jutrih	A
na nebu, veliko sonce in ponoči jasno nebo.	Svetnik	je bil takrat velik, še večji kot zdaj, njegovo	A
je zmanjkala roka, kakor je ostal brez roke	svetnik	v Aziji, ljubljanski kolegij bi imel na glavi	A
modra krogla, ki sem jo nekoč hotel imeti, neki	svetnik	jo drži v rokah.Stegoval sem se za njo, hotel	A
cerkvi glasno zahteval žogo, ki jo je držal tisti	svetnik.	Prinesti v njuno kuhinjo, ki je zdaj prav gotovo	A
oltarjem in gledal modro žogo, ki jo je držal tisti	svetnik	v rokah.Čutil sem, kako drhtim.	A
»Nič ti ni sveto.« »	Svetnik	pa res nisem,« je zlato rekel Johan.»Napad bo	A
doma za prazen nič toliko, da bi bil že lahko	svetnik,	če bi jih dobro obrnil.Poglej moja usta: danes	A
se obrnil, vedno so gledale vame, kakor tisti	svetnik	v desnem oltarju, ki tudi zmerom v človeka gleda	A
meneč se za ženske vzdihe, »ta je najboljši	svetnik	za kmečkega človeka: on je bogatim jemal, pa	A
gospod nadzornik, kak finančni ali celo dvorni	svetnik!	Kaj bi si mislil o vas?	A
kontrolorja in adjunkta. »Le po domače, gospod	svetnik,	le po domače!« je davkar zvečer pri Rojcu vnemal	A
vprašal vdano, česa blagovoli želeti gospod	svetnik.	Načelnik mu je izročil neko pisanje, ki naj se	A
kose. »Oh, nič hudega,« se je nasmehnil gospod	svetnik.	»Kar pustite!	A
Saj niste storili nalašč.« »Gotovo ne, gospod	svetnik,	« je hitel Ponižen; »verjemite pošteni besedi	A
in vednosti.« »Oh, saj verjamem,« je meril	svetnik	razburjenega moža. »A jaz nočem, da bi mi vi	A
stran 160 . / »A jaz nočem, da bi mi vi, gospod	svetnik,	kar tako verjeli.Vzemite me na prisego, prosim	A
verjeli. Vzemite me na prisego, prosim vas, gospod	svetnik.	« »Čemu, čemu, gospod Ponižen?	A
kakšnih posledic zame ali celo za vas, gospod	svetnik?	« je vprašal boječe Ponižen. »Lepo vas prosim	A
skrbi!« »Torej prosim, lepo prosim, gospod	svetnik,	ne zamerite, da se je moji nerodnosti kaj takšnega	A
govorite tako čudno, gospod Ponižen!« mu je segel	svetnik	v besedo.»To ni vse vkup nič.	A
Uradna ura!« »Takoj, gospod	svetnik,	« je odgovoril polglasno Ponižen. »Oprostite	A
Kje pa čakajo?« »Kdo?« je vprašal	svetnik.	»Kdo?« se je sladko nasmehnil Ponižen.	A
vojaki ali kurat, gospod Ponižen?« je vprašal	svetnik.	»Čemu? Oh, ta je pa dobra, gospod svetnik,«	A
stran 181 . / »Čemu? Oh, ta je pa dobra, gospod	svetnik,	« je kimal Ponižen.»Vi vprašate, ki ste me ovadili	A
To je neumnost, gospod Ponižen,« je tolažil	svetnik.	»Vi ste bili vedno dober domoljub; niste nikdar	A
E, policaj!« »Tiho, tiho!« je miril	svetnik.	»Kar z menoj pojdite!	A
je bil videti utopljen v težke misli; gospod	svetnik	pa je preudarjal, kako bi spravil nesrečnega	A
vendar,« je dejal, nekoliko negotov, gospod	svetnik.	»Na sodišče!« je ponovil ostro Ponižen in nagubančil	A
Ampak priziv je še odprt, priziv,« je miril	svetnik.	»Saj zdaj ni priziva,« je poudarjal Ponižen	A
poudarjal Ponižen. »Je že spet dovoljen,« je dejal	svetnik.	»Toliko smo zdaj na boljšem.«	A
gladko, pa je seveda pošiljal Pavlico, ki je bil	svetnik	v krajevni skupnosti in sploh tisti iz druščine	A
Morebiti zato ne, ker je to prvi ter zadnji	svetnik	izmed vseh doktorjev in doktorandov naše grešne	A
Celo babe so dejale: ‘ Nikoli bi ne bil	svetnik	izgubljen, ako bi Zavijač hodil še po zemlji	A
Tožbánjce zelo peče dvoje, namreč izgubljeni	svetnik	in pokopani doktor Zavijač ter da bi jim žal	A
čudovita novica, da je tako tajno zmaknjeni	svetnik	zdaj zopet na oltarju, in sicer živ, morebiti	A
ni o pravem hipcu on prišel povedat, morebiti	svetnik	zopet kam pobegne, preden bi ga bilo moglo spaziti	A
rečeno, da jedva sovražni starec odleze, ko lačni	svetnik	pazljivo okoli sebe pogleda, in kadar se uveri	A
svoje puste modrosti neukretno besedo: »I nu,	svetnik	ima strešico in oltar, česa potrebuje še povrhu	A
treba slišati dve resnici. Ne verjemite, da bi	svetnik	bil našo navado že pozabil!Kakor ga zdaj ni	A
saj ve, kje in po čem se pečati delajo, če je	svetnik!	« Pobožna pripovedka je na tem mestu	A
dopovedati, možje! In vi, prijatelj, ki se vam je	svetnik	prvemu pokazal!Saj beseda ni konj!	A
kakor je poprej neumno verížil. Vse nam kaže, da	svetnik	se je povrnil res, vendar samo zato, ker misli	A
kaj on govori? Bratec moj ljubi, ko bi naš	svetnik	bil z menoj šel, z menoj, tja na Štajersko,	A
tisto je težko verjeti, da bi se res mislil	svetnik	za vselej tukaj ustaviti, če mu damo oblast	A
Išči jih, če veš, kod! Naš	svetnik	je tudi tak.Zdaj ga imaš, zdaj ga nimaš, kakor	A
Kotlóvščak bi rad zvedel, kako bi se naredilo, da	svetnik	kam ne uide.Temu je lahko votek najti.	A
prosjaka, da to delo prevzame; on ga je vreden!	Svetnik	se ni razodel Tepéžkanu, dasi je župan ter dasi	A
spravljeno, zato njega spet na cesto odpravimo!	Svetnik	mu naj pove, kaj misli in kako bi rad imel,	A
hoditi sem ter tja po cesti? Morebiti se vendar	svetnik	tudi njima kaj oglasi in zato še malo tukaj	A
Gládež kleče in v tla pripognjen reče: »O božji	svetnik,	naj v tvojih očeh najdeta milost uboga hlapca	A
se hrup utéši, zine Razhúdnik: »Možje, ako	svetnik	res ostane pri nas tudi za dohtarja, treba je	A
»Kako morete vprašati? Da bi	svetnik	etecetre ne znal! Etecetra naj vas nič ne skrbi	A
razbegne po vasi, naglas kričé: »Etecetra in	svetnik!	Obojega nam je treba!«	A
vanjo moglo vse slišati, reče: »Kaj, da bi naš	svetnik	vendar vsaj mal tudi tisto ritecetro ali kako	A
živi v naših . / . / stran 327 . / srcih kot	svetnik	in mučenik.I, kaj pa je zakrivil takšnega?	A
Lovrencom, in da sta se metala. Pa da je bil drobni	svetnik	močnejši in da je vrgel Brdavsa! Reč pa je bila	A
bi poljubil svetnika; pa se je deska nagnila,	svetnik	se je prevrnil in je podrl pobožnega romarja	A
čevljarja Gašperja, ta je tolikšen kakor nesrečni	svetnik	in enako poraščen po obrazu. Tega čevljarja	A
odvetniških kandidatov in en upokojen dvorni	svetnik.	Toliko je pri nas časti!	A
in sladkih koreninic, je šel ugledni dvorni	svetnik	in je letal okoli štacun in mu ni odleglo prej	A
dognala in ugotovila, je bil tale: Titularni	svetnik	Bakalajev je bil mačkovit in je večerjal pri	A
pa misliš o svetem Miklavžu? Ali je škof in	svetnik,	he?Ali je kravji mešetar iz Trzina?«	A
izpraznil čašo in potem nadaljeval. »Ampak naš	svetnik	Robida, ta se mi je smilil!Moral si je novo	A
plačal zanje le 1 gld. 10 kr.!« ‒ »O, gospod	svetnik,	« je odgovoril, »kje so tisti časi!To ceno so	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani