strmem (883)

spet prijaše! Naj le srečno jezdi po poljanah,	strmem	klancu! Vitez Jurij torbo nosi, in na desno	A
iskri! . /\ .. stran 57 . \/ Slap in vir V	strmem	gorovju ob slapu samujem; tiho kraj mene studenček	A
razjasni obraz razoran... . /\ .. stran 59 . \/ V	strmem	gorovju ob slapu samujem; tiho kraj mene studenček	A
koncu pota sva.« In ko do Kolpe prihiti, na	strmem	bregu obstoji. Iz vôde glas se je glasil tak	A
kramljala, da nisem dosti čutil nagle hoje po	strmem	kolovozu in sonca, ki je takrat močno pripekalo	A
mojo torbo in mi s hlevsko svetilko svetil po	strmem	klancu navzgor. Komaj sem ga dohajal; ves poten	A
povezal s sencami rajnkih, ki bi se približale po	strmem	pobočju.A že naslednji trenutek se mi je razodela	A
spet nazaj!« In čakajo, da Carleto teče po	strmem	bregu skozi akacije in se smeje in Renato vstane	A
tržiču, ampak se začela vzpenjati navzgor po	strmem	klancu. Z njima so se na obeh straneh vzpenjale	A
obrvmi se je vžgal jasen pogled. Švignil je po	strmem	in zasneženem pobočju.Za hip je obstal v Robeh	A
se je kakor bela pravljična kača vijugala po	strmem	pobočju, grebenasti Vranjek, ki je silil v nebo	A
strmih lazih ...« Ozrl sem se v hrib, kjer je v	strmem	pobočju visela Kozjekarjeva bajtarija.Pomlad	A
v dolino. V širokem pasu se je razlivala po	strmem	osojnem pobočju, kjer sta na peščeni polici	A
sama odnehala! - sem rekel in se pognal po	strmem	brdu naravnost proti hiši. - Počakaj	A
videl, niti misliti ne smem, in sem zdirjal po	strmem	klancu v dolino. Župnik je res kmalu	A
stopila za teto, ki je začela težavno hoditi po	strmem,	grobljastem plazu. Že po prvih korakih	A
ki se je vijugala navkreber. Pogledal sem po	strmem,	skoraj navpičnem zelenem brdu - in tedaj se	A
smo in poiskali stezo, ki se je vijugala ob	strmem	Suhem plazu.Šli smo molče.	A
po vrtu. Dobrih dvajset metrov od hiše je v	strmem	pobočju stala precej visoka navpična skala.	A
globeli, se svetlika bistra Bača. Na levem,	strmem,	poraščenem pobočju je železniška proga.Tračnice	A
po dnu globeli. Nad reko, v osojnem, še bolj	strmem	in zaraščenem pobočju, je kolodvor.Proga je	A
IV . / Nad Drago. V	strmem	klancu med Obrekarjevo bajto in krčmo Mojega	A
lasje se ji svetijo v popoldanskem soncu. Po	strmem	klancu se počasi vlečejo navkreber trije fašisti	A
ozka cesta se iz soteske vijuga navkreber po	strmem	pobočju.Cesta je prazna.	A
XXIX . / Ob zori. V	strmem,	golem pobočju.Burja brije.	A
XXX . / Jutro. V	strmem	klancu pred Obrekarjevo bajto. Obrekarica	A
Porezati!« Boris pograbi škarje in zdrvi nizdol po	strmem	pobočju. Sova in Mali drvita za njim	A
zadere Kutschera. Narte pahne očka Orla po	strmem	klancu. Vsi se začno spuščati proti	A
zmrzal samo pri vrhu odtalila, spodrsnila v	strmem	lazu, se po zadnji plati zapeljala po strmini	A
dežja k zvoniku pri Svetem Roku in se od tam v	strmem	letu, splašeni od bronastih udarcev zvona, od	A
zvona, od posvečenega drhtenja zraka in dežja v	strmem	letu mokri spuščali nazaj dol, v gozd, v svinjake	A
njunih, njuni duši se spuščata po nekem vse bolj	strmem	in temnem pobočju navzdol, zmeraj niže, njuni	A
navzdol, cesarici in njeni pravični stvari po	strmem	pobočju naglo navzdol z vsemi mrtvimi, z vso	A
dežja k zvoniku pri Svetem Roku in se od tam v	strmem	letu, splašeni od bronastih udarcev zvona, od	A
zvona, od posvečenega drhtenja zraka in dežja v	strmem	letu mokri spuščali nazaj dol, v gozd, v svinjake	A
rdeč jezik ovija noge. Potem se je spustil po	strmem	pobočju v temno in vlažno sotesko, nekam proti	A
vidi zvezdo, ki se je utrnila. Pada na tla, v	strmem	padcu, a hip za tem se že začne dvigovati, pramen	A
gledale . / . / stran 142 . / čez Mrzlo grapo, po	strmem,	nevarnem bregu, obrastlem z redkimi brezami	A
njega v svojo službo.« Jovica se je spustil po	strmem	pobočju v jarek, Vilar za njim.Debeli gramoz	A
oprezovala, kako je kolovratila hrumeča gospoda po	strmem	bregu Oskove navzgor. Gospodin Franjo je stal	A
Lisinski, Buzduga in Vilar so se napotili ob	strmem	pobočju Konj-planine k praznemu skrivališču	A
prehitro ubogala, premaknila se je in se po	strmem	bregu zakotalila navzdol, od debla do debla	A
je napregel Matic koleselj in se odpravil po	strmem	kolovozu v dolino. V dnu pri kapelici, kjer	A
mesto. Stal je v gostem hrastovem gozdu na	strmem	pobočju, kjer je bilá dolina najožja.Na pisk	A
odslužena stvar. Do domačije se je prišlo po	strmem	klančku, ki je zrušil prenekaterega vratolomnega	A
potegnjena črta leve ceste, se na nevisokem, toda	strmem	griču košati Gradišče, siva razvalina nekdanjega	A
popustil, ali bo mogel tako daleč in po tako	strmem	pobočju, preden ga opazijo Lahi in ga zasujejo	A
ki je tekla okrog ribnika in se nad njim v	strmem	zaletju vzpenjala proti hiši. »Da bi	A
cerkve ne bilo blizu in farovža. Ko je šel po	strmem	klancu mimo svetega Pavla, se je priklonil globlje	A
Noge so se udirale v mokro prst, padal je na	strmem	klancu, strah ga je bilo v gozdu; toda ob zori	A
ker si bil preslab in prebojazljiv, da bi po	strmem	potu dosegel to lepoto in resnico!Ostal si v	A
po čelu, ustnih in prsih ter je šel dalje po	strmem	klancu. Dolga je bila pot, skozi goščave	A
mu je bilo, kakor da pleza mukoma po visokem	strmem	klancu, ki mu ni konca nikjer.Tako je plezal	A
Vrnil se je in je zgrabil ter zalučal doli po	strmem	oboku, kjer je bila večna tema.Nato je šel hitro	A
obrazi romarjev, ki se mučijo prepevaje po	strmem	klancu vkreber. Cigan se je zasmejal, mahoma	A
vozniku in je šel z Marto mimo hiše po zelo ozkem,	strmem	in smrdečem klancu, ki se je spuščal z ulice	A
mano!“ Okrenil se je in je plezal po črnem,	strmem	oboku, pod silnimi tramovi, ki so se vzpenjali	A
nerodoviten kamen.“ Zašel je z velike ceste po	strmem	klancu v globel, skrito pod visokimi, navpičnimi	A
sem in sanjalo se mi je, da vozim nizdol po	strmem	klancu in da so globoka brezna na obeh straneh	A
otrok je lezlo trudoma skozi mecesnov gozd po	strmem	blatnem bregu nizdol.Lezli so globoko sključeni	A
srcu. Kakor v omotici sem drsal polagoma po	strmem	klancu navzdol in ni ga bilo naposled več mesta	A
Ne misli ni vprašal, ne očesa, ne koraka. Po	strmem	klancu v hrib, tako zasopljen, koprneč, kakor	A
sem ga zadnjič srečal, Petra Klepca, ko je po	strmem	ilovnatem klancu vlekel silno butaro drv za	A
same, kakor so bile vajene, so ga vodile po	strmem	spolzkem klancu prod domu.Zavedel se je, kam	A
so res zaslužili, da jih tako kaznuješ?« * V	strmem	bregu nad Tolminko, med Tolminom in Zalazom	A
senci spustila pod ograjo na drugo stran in po	strmem	travnatem pobočju naravnost tja, kamor ne bi	A
nosil tovor tisti dan in je pred nami ječal po	strmem	kolovozu navpik po zelenem bregu.Pazili pa smo	A
in sivi stolp višenjskega gradu, čepečega na	strmem	hribcu, se je pokazal iz gošče. III.	A
potlej še Vitogoj stopi tja.« Prav tačas je v	strmem	bregu za gostim grmom nad potjo, ki je lezla	A
proti škrbinam starega višenjskega gradu na	strmem	griču nad Višnjo goro. »Da, a stekla	A
človek?« se je gospod Ambrož čudil, ko je po	strmem	griču kobalil na grad. V gradu ga je prestregla	A
taborili ob izlivu Savinje v Savo. Pristal je ob	strmem	bregu, prikril drevak in ga trdno privezal k	A
streljajev nad izvirkom Kamniške Bistrice na	strmem	robu, do katerega je vodila dobro uglajena steza	A
pogled zapira. Samo na severno stran, kjer po	strmem	klancu rastó stare bukve noter do zabreškega	A
rdečim vinom, katero je potem nahajalo pot po	strmem	Jožkovem goltancu.Bralec mi bo rad verjel, da	A
potem je odjahal tuji vitez na brzem konju po	strmem	klancu z grada v dol in zginil med drevjem,	A
Tudi jaz nisem zinil besede. Ob	strmem	prepadu sva krčevito držala drug drugega, oba	A
sta stala Olga in Kosan po majhnem sprehodu na	strmem	robu gori nad gradom, raz katerega se je odpiral	A
je cvela divja planinska roža. Vzrastla je na	strmem	robu, kamor ne stopi nikdar človeška noga.Krog	A
robca. Potem stopita v ličen nov dvorec na	strmem	bregu tik morja, kjer ju sprejmejo bogato oblečeni	A
spodobilo ravno zdaj, ko hodimo na Triglav in je ob	strmem	potu potrebno, da si malo odpočijemo in tedaj	A
in čudno se ji je zdelo, da so ljudje na tako	strmem	hribu postavili take palače. V mestu so se ustavili	A
ki so imele paziti, da se nihče po ozkem in	strmem	potu ne prikrade do skrivališča. Stražila sta	A
zamenila voz za grad, ki stoji na precej visokem	strmem	hribu nad Savo.Ta grad je imenovala Bogenšperk	A
strani gore navzdol proti ljubljanski cesti. Na	strmem	klancu zadene voz ob skalo, odskoči kvišku in	A
pred hišo merico vina. Ta koča je stala na	strmem	bregu.Pod sabo v dolini zagledam častitega starca	A
čevlje in zavriskal. Kakor blisk je šinil po	strmem	snežišču in se venomer smejal. Jerici in Tinki	A
rekla mati. Kekec pa je šel; podrsal se je po	strmem	snegu in se prevrnil v prepad.Vso lepo obleko	A
ozke staje. Kakor mačke so jele plezati po	strmem	skalovju in hitele so više, vedno više. Kekec	A
pa ni nič. Molčé je stopal za Prisankom po	strmem	gramozu, ki je ležal onkraj planotice daleč	A
tej gorski divjini. A kar hipoma je obtičal v	strmem	jarku in ni mogel naprej.Nad jarkom se je dvigala	A
polje tja do zelenih gozdov, spenjajočih se ob	strmem	pogorju.Kekec je obstal pa gledal na tisto pogorje	A
je prijela Kekca za roko pa so se napotili po	strmem	potu navzgor.Pehta je molčala in je zamišljeno	A
palico ob tla. Prerival se je skozi grmovje po	strmem	hribu više, vedno više.Tako se je plazil že	A
od hoje in pretekanja. Brigada se pomika po	strmem	klancu v gosjem redu. »Drži vezo!	A
poletnih dneh. Tisti večer, ko smo šli po	strmem	in blatnem klancu, mi je naenkrat zmanjkalo	A
naše taborišče in stražo. Hodil sem počasi po	strmem	travniku, mesečina je lepo obsevala bližnjo	A
odšel in tiho zaprl vrata za seboj. Šel je po	strmem	sadnem vrtu in obstal ob vaškem potoku, kjer	A
Pohiti do svojega loža. V	strmem	je in zverine, ki se klatijo naokrog o mraku	A
DRUGO POGLAVJE Frauensteinerjev grad je stal na	strmem	brdu blizu Kolpe.Mrtvo in pusto je bilo vse	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani