Srnjak je vedel, da ne sme niti za dolžino drevaka več naprej, če se noče izdati črnolascem, ki bodo kar gotovo čez noč taborili ob izlivu Savinje v Savo. Pristal je ob strmem bregu, prikril drevak in ga trdno privezal k deblu obvodne vrbe, se do sita najedel in stopil na suho. Kakor bi bil res prav pravi srnjak, po katerem je nosil ime, je prvorojeni Zorne Kaline začel vohljati in se razgledovati.