Od daleč so zagledali Kranj in Agati se je zazdel strašno lep. Ni se mogla načuditi veliki cerkvi in čudno se ji je zdelo, da so ljudje na tako strmem hribu postavili take palače. V mestu so se ustavili in se okrepčali, čeprav je Bajžljevka prigovarjala, naj bi do Brezij počakali.