steza (1.135)

sem vas prvikrat ugledal, da se mi je odprla	steza	navzgor.Trden sem sicer dovolj, da bi lezel	A
vasjo se je razcepila poleg kolovoznice v več	steza	med redkimi smrekami.Na desno se začenja gozd	A
Vlah Elija: »V lihi lozi, ki ne drži nobena	steza	skozi, tam bela se je vila skrivala, ob zori	A
SVOBODA KOLESELJ So poti gorja, bledih	steza,	obljub, kompromisov in nadutih spisov, neukrotljivih	A
glaziranih modnic kokona monotonosti. 11	STEZA	Mozirajoča mimikrija mrčesa mreži najade v	A
počitka zvon naznani. Izvablja v noč me pot in	steza	vsaka... Resnobno križi gledajo iz mraka Saj ne	A
stran 11 . \/ Na Jerebovem gričku Samotna	steza.	Sive kraške skale.	A
sosedov petelin zapel, da je čas. Jutri, ko bo	steza	med samotno hišo in cesto v dolini napeta kot	A
vijugasti stezi svoje mladosti, pa se ljuba	steza	pod mojimi nogami širi kot v pravljici - in	A
\/ Vso noč Moje telo se zvija, krči,	steza	in trga. Vso noč.	A
na voz in polni gare. Se pod tovorom zašibi	steza,	kakor da več jih peljejo na pare. Blagrujem	A
eden za drugim, da je bila samó po sredi ozka	steza.	Najprej so seveda prišli na vrsto tisti s flegmonami	A
ramenih. Mora biti težek, zakaj zgoraj teče ozka	steza	po robu prepada in tam je kapo, ki sune tistega	A
predelki so brez vrat, med njimi in zidom je kot	steza	ozek hodnik.Na zidu eno samo okence.	A
sklanjal čez počrnelo vrtno ograjo, zasnežena	steza,	ki se je kakor bela pravljična kača vijugala	A
bomo potuhnili v skalah nad Dominovim lazom.	Steza	je tam ozka, pod stezo prepad, nad stezo stena	A
prihajali bodo počasi in vsak posebej, ker je	steza	zelo ozka in ker je pod njo prepad.In če se	A
caposquadra in učiteljica s šolskimi otroci.	Steza	je kmalu polna, toda na gredice noče nihče stopiti	A
Tistemu, ki je ukazano, se ne more izogniti teh	steza,	in le njemu je dano govoriti veliko besedo,	A
sem prišel po Obrekarjevem vrtu, kjer je bila	steza	skoraj zaraščena, sem se ustavil pod poznico	A
starinski hrast. Mimo njega se je vijugala	steza,	ki je rezala jaso na dvoje.Pod potjo je štrlela	A
otepa sneg z vej, ki se nagibajo na stezo.	Steza	je ozka in prečka strmino.Noč je dokaj svetla	A
koža in nežna, in ni se še privadil kamenitih	steza	in strmih, peščenih klancev. Ampak Najdù	A
se še ni privadil strmih klancev in gorskih	steza.	To je študent, ki mu primorski partizani pravijo	A
odprla kure, vzela vedro in krenila k reki.	Steza	se ji je zdela nenavadno strma, tako strma,	A
razpoko na nebu, že videti dim iz vasi, se je	steza	nalahno vzpela, koj za tem pa se je pod nogami	A
sebe. Nekdo je rekel, da je gori na bregu stara	steza,	da se spomni izpred sedmih let, ko je z bratovščino	A
kjer sta hodila, ni bilo nobene poti, nobena	steza	ni vodila čez to planjavo, niti sledov živali	A
Močila. Nekdaj je držala do studenca po gozdu	steza,	in trhla brv nad jarkom je priča, da so ljudje	A
če zaviješ od cerkve proti vzhodu, te pelje	steza	malo navzdol, potem pa po ravnem skoz prijeten	A
pod goro šele, tam kjer se strmec prične in	steza	v goro zavije, sta našla Štefana, ki je ležal	A
je stalo ob križpotju. Na desno se je vila	steza	proti Kozarjevi hiši.Smrekarjev dom pa je bil	A
še vsa ovešena z roso. Na robu pod hišo se je	steza	prevalila v nekaj metrov strmine in se potlej	A
gozdnih suhotinah. Blen ob robovih potov in	steza	na pustih rastiščih, kristavec na toplih, sončnih	A
vejo, molečo v pot, ali odstreti vrtince vej.	Steza,	po kateri vodi Heleno, se je z leti zarezala	A
od ljuljke, spomenike od svečnikov, nasade od	steza.	Tjaža so priklenili njene močne, polne kretnje	A
nasmeh na rjavo lice. Z Živinic ju je vedla	steza	preko predgorja v temno dolino, po kateri teče	A
goščo, izkrčiti stezo.« »Nekakšna hajduška	steza	je držala, še preden so prišli Avstrijci sem	A
dolinski poti krog planine domov, je krenil nanjo.	Steza	je bila dobro izhojena, toda strma, temna in	A
bednega katolika, ki je zaključil izprevod.	Steza	se je vila v ključih med starodavnim drevjem	A
ustavi vojaška četa in ga vpraša kapetan, kod gre	steza	čez goro. »Tod in tod, naravnost tja, kjer so	A
strani vem na primer, da je bila lansko poletje	steza	z Rinke na Okrešelj prav nevarno ledena, vendar	A
prišel na železniško progo, ob progi je šla	steza,	po stezi je nadaljeval svojo pot. Dospel je	A
skalnato Begunščico, planino Zelenico, od koder je	steza	na Ljubelj; nato Srednji vrh, Nemški vrh in	A
Iz ozke doline vodi dobro strma pot, grudasta	steza,	do vrha.Na vrhu pa je razpotegnjena kar lepa	A
Drobni kristalčki so se svetili v mesečini in	steza	se je zdela kakor s kresnicami posuta.Enakomerno	A
pripovedovanjem, je bila tista strma in grúdava	steza,	katere se vsakdo prestraši, ko dospe do nje	A
zakleta - da ni v prepletu vej naše jablane, ki se	steza	tja do ovčic na čistem nebu, kaj takega, kar	A
je že zdavnaj dotrpel. Čutil je le, da se mu	steza	nekako noče in noče vdati, samo jemlje ga s	A
svojih sanj, in do nje je vodila graditeljeva	steza,	ki mi je povedala, da so ob tej vodi doma tudi	A
oddaljenih dreves, že se bliža Gregorinov log ...	Steza	ob progi se nekoliko odmakne, prazna je, nikogar	A
vojaškimi orožniki, ustavljajočimi posameznike.	Steza	se je v neštetih zavojih zajedala v skalovje	A
se tenke, izsesane ustnice; izza črne halje	steza	proti meni poraščene, koščene roke. Nebó	A
svojimi žarečimi, zlobnimi očmí; izza črne halje	steza	proti meni poraščene, koščene roké.Kako se ga	A
bi se na tihem razjokal. Kam te vodi trnjeva	steza?	Kdaj, o kdaj boš dika narodova?	A
stala med hišo in ulico in zelo ozka peščena	steza	je držala do ogromnih vrat.Za ograjo je rastel	A
bi drugače bil? V strmino se vije kamenita	steza;	ob vsakem koraku, ob vsakem razgledu se širi	A
temnim hrastovjem in šuštečim bukovjem. Ozka	steza	vodi krog skalovja in če pogleda človek kvišku	A
snežniki v ozadju; ali kos jezera, ob jezeru bela	steza,	na stezi dvoje zaljubljencev, v ozadju romantičen	A
tiha, temnozelena. Ob visoki steni se je vila	steza,	lesena brv je bila položena čez vodo; v kamen	A
in sem hitel po črni stezi navzdol iz gozda;	steza	je bila mokra in spolzka, spodrsnilo se mi je	A
klancu navzgor; kamenita in mestoma ilovnata	steza	je bile spolzka; kamenje je bilo gladko, umito	A
razsvetljena, druge so dremale tihe in temne.	Steza	se je vila polagoma navkreber.Na obeh straneh	A
preko ravni. Vodila nas je ozka in zelo blatna	steza,	tam s travo preraščena, tam z globokimi lužami	A
dalje po deski. »Če so deske tu, tedaj je to	steza.	Čemu pa bi jih bili položili?«	A
Kakor luža smo bili, kakor blatna, spolzka	steza,	kakor samotno drevo, ki je izgubilo listje že	A
pa smo hodili v kolobarju in konca ni bilo...	Steza	se je razširila nenadoma v razvožen, blaten	A
odprtimi, kakor brušeno jeklo svetlimi očmí, --	steza	proti meni željne, krvave roke in premika pohlepno	A
slutnji trpljenja. Bližnjica je bila ozka, blatna	steza,	ki se je vila preko močvirnega polja; čez široke	A
meglo zavitega, v burji šumečega, je izvirala	steza,	spuščala se je v doline, vzpenjala se je v hribe	A
kamnov. . / . / stran 234 . / Širila se je	steza,	trnjeva meja se je razmaknila, široka bela cesta	A
Stopil je v gozd, v hladen mrak. Ozka	steza	se je vila med visokimi, črnimi debli, dremotno	A
deblo poznam, pa se mi zdi, da sem zašel.“ No,	steza	je steza in gozd je gozd; drugega vodnika ni	A
pa se mi zdi, da sem zašel.“ No, steza je	steza	in gozd je gozd; drugega vodnika ni nego naključje	A
vrata; in prišli so iz temne veže in od vseh	steza	in potov in kolovozov; trudni so bili in črni	A
in tako hitro je izginila. Ko bi bila kakšna	steza	ob cesti, ali tam je bilo nasuto kamenje, Bog	A
Upehan je dospel Luka na vrh hriba.	Steza	se je prelila v mokroten kolovoz.Luka se je	A
hripavo zasmejal. Župnika je streslo: »Tista	steza,	tista steza med Prapetnim in Senico.Tisto strmo	A
zasmejal. Župnika je streslo: »Tista steza, tista	steza	med Prapetnim in Senico.Tisto strmo pot navzdol	A
IKARA IZ MOST Življenje je vzletna	steza,	kjer vsakdo komajda čaka, da poleti.Pomembno	A
poletela tudi midva. Življenje je vendar vzletna	steza,	kjer vsakdo komajda čaka, da poleti.	A
kakor v jaslicah, ob njih jezerca, vse polno	steza,	viharniki...Iz daljave je prihajalo zvonjenje	A
in neviht, kakor nalašč za trganje planik.	Steza	je bila vse manj vidna.Sredi prvih skal se je	A
nemški napisi ob poti. Kjer je bila planinska	steza	markirana, povsod je zraven pisalo tudi, da	A
smete skreniti s poti, če ne poznate stranskih	steza,	« sem mu dejal.Bil je tako vesel, da je z nami	A
ga ne pozna zgodovina? Ali se ti ne kaže tu	steza,	na kateri človek niti ne more srečati pregrehe	A
nekakšen srednji pot, pater, ali veruj mi, srednja	steza	je najslabša steza!Prošt, nadaljuj!«	A
pater, ali veruj mi, srednja steza je najslabša	steza!	Prošt, nadaljuj!«	A
nam pošlje svojo zvezdo, da se razsvetli temna	steza	naša.Ali molitve niso sezale do Gospoda, in	A
služabnik Gregorij? Mlad si, in življenja cvetna	steza	se ti odkriva!Kakšna ti je sodba o našem dekretu	A
Nekaj časa pripravno hodiš, v hipu pa ti zgine	steza	izpod noge, da sam ne veš kdaj.Nato moraš po	A
Germanijo!« je še izpregovoril. »Naj ti je odprta	steza	do tja!Glej, da si tam ne pridobiš večnega pogubljen	A
branil ta nestvor, če bi se mu odprla pripravna	steza.	Svarim vas, donna Margerita!«	A
še teh ni ostajalo. Opiral se je na steno in	steza	roki proti gospodu, ki je nehote obstal pred	A
mogli predreti sončni žarki. Tu in tam se je	steza	popolnoma izgubila, tako da sta morala naša	A
vhod. Tik jarka pred ozidjem je vodila ozka	steza;	po nji sta krenila naša znanca ter molče stopala	A
vedela kdaj! Ravno pri njej na levo je vodila	steza	v gozd.In glejte, še pogledala ga ni, ampak	A
Ali nesrečna usoda!	Steza	jo pripelje do precej širokega jarka. Deževje	A
v duhu sam nisem vedel, kaj naj zdaj počnem.	Steza	življenja me je dovedla k mestu, kjer se mi	A
Odhitela je navzdol. Kjer se je	steza	zavila okrog hriba, obrnila se je še enkrat	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani