Prenašali smo jih z žimnicami vred na hodnik, da so jih lahko odnašali na tovornjak, ko se je ta ustavil pred vhodom v barako. Eden ob drugem so ležali ob straneh hodnika, pa tudi eden za drugim, da je bila samó po sredi ozka steza. Najprej so seveda prišli na vrsto tisti s flegmonami; čakali so mirno in obračali oči za nami, ko smo nesli mimo kockasto belo modro prevleko, katero smo napolnili s papirnatimi obvezami, da je bila podob na veliki breji ribi.