Visoko gori je gledalo zeleno drevje v mrak, globel je bila temna in hladna, izpod skale je tekla voda, že v izviru široka, tiha, temnozelena. Ob visoki steni se je vila steza, lesena brv je bila položena čez vodo; v kamen je bila zasekana klop.
Kačur je sedel in tišina je bila še globlja, ko tudi svojih korakov ni več čul na pesku.