Cela podoba je napravljala vtis bede, siromaščine in zapuščenja, prav kakor da je živel samo ob vodi in koreninah in da mu še teh ni ostajalo. Opiral se je na steno in steza roki proti gospodu, ki je nehote obstal pred njim.
»Ubogi Vid,« je dejal Sonce dobrovoljno, »kako si se usušil!